Pripravili smo superparamagnetne nanodelce železovega oksida (SPIONs), oplaščene in funkcionalizirane z dvojnim slojem endosomolitičnih polimerov, poliakrilno kislino (PAA) in polietileniminom (PEI). Na SPIONs-PAA-PEI smo vezali plazmidno DNA z vključenim reporterskim genom za zeleni fluorescenčni protein (pDNAGFP) oziroma terapevtskim genom za interlevkin-12 (pDNAIL-12). Biokompatibilni SPIONs so primerni vektorji za vnos nukleinskih kislin z magnetofekcijo v celice in tumorje. Učinkovitost magnetofekcije celic in tumorjev s pDNAGFP oz. pDNAIL-12 , vezano na SPIONs-PAA-PEI, je večja od učinkovitosti magnetofekcije s komercialno dostopnimi magnetnimi nanodelci oziroma lipofekcije ter primerljiva z električno posredovanim vnosom. Protitumorski učinek po magnetofekciji tumorjev s SPIONs-PAA-PEI-pDNAIL-12 je primerljiv s tistim po električno posredovanem vnosu, katerega varnost in učinkovitost se že preverjata v kliničnih študijah, zato ima magnetofekcija izredno visok potencial za prenos v kliniko za gensko terapijo raka s spodbujanjem imunskega odziva.
COBISS.SI-ID: 1237883
Članek je pregledni in opisuje prve rezultate zdravljenja kožnih metastaz raka dojke z elektrokemoterapijo. Povdarek je na primerjavi učinkovitosti elektrokemoterapije z bleomicinom in cisplatinom in možnih sopojavih. Članek je pomemben, ker poudarja učinkovitost elektrokemoterapije tudi na metastazah raka dojke, poleg že znanih rezultatov učinkovitosti te terapije na kožnih metastazah melanoma, in nakazuje na enako, ali celo večjo učinkovitost elektrokemoterapije na metastazah raka dojke.
COBISS.SI-ID: 1129851
Učinkovitost genske terapije je odvisna tudi od uspešnosti transfekcije. slabost nevrusnih pristopov genske transfekcije je ta, da je uspešnost transfekcije slabsa kot pri virusnih načinih vnosa. To predstavlja velik problem predvsem pri tumorjih, ki so histološko zelo raznolika skupina. Encima hialuronidaza in kolegenaza, ki razgrajujeta komponente zunajceličnega matriksa sta že bila uporabljena za izboljšanje porazdelitve kemoterapevtikov in virusnih vektorjev v tumorjih, v kombinaciji in skupaj z elektroporacijo pa še nista bila uporabljena. V naši študiji smo dokazali, da kombinacija teh dveh encimov omogoči boljšo porazdelitev plazmidne DNA v čvrstih tumorjih in s tem boljšo transfekcijo predvsem pri tumorjih, ki imajo veliko ekstracelularnega matriksa in veliko gostoto celic.
COBISS.SI-ID: 1136763
Namen raziskave je bil ovrednotiti spremembe citoskeleta in integriteto monosloja humanih mikrovaskularnih endotelijskih celic (HMEC-1) in vitro po elektroporaciji ali elektrokemoterapiji z bleomicinom. Pokazali smo, da aplikacija električnih pulzov vpliva na samo morfologijo celic, do opaznih sprememb pa pride tudi na nivoju citoskeletnih proteinov, F-aktina in Beta-tubulina. Med elektroporacijo in elektrokemoterapijo so bile prve celične poškodbe opazne po 10 minutah (povečane celice in preureditev aktinskih vlaken v obliko, podobno satovju). Elektroporacija je na celičnem nivoju sprožila učinke pri električnih pulzih nad 150 V, ki so bili odvisni od napetosti in delno reverzibilni v 24 urah. Po elektrokemoterapiji z bleomicinom so bile spremembe celic opazne po dveh urah (zgoščena F-aktin in Beta-tubulin). Te spremembe so bile odvisne od koncentracije bleomicina in uporabljene napetosti električnih pulzov. Spremembe po elektrokemoterapiji z napetostjo električnih pulzov nad 150 V se v obdobju 24 ur po elektrokemoterapiji niso povrnile v začetno stanje. Po elektrokemoterapiji se je hitreje kot po sami elektroporaciji spremenila tudi integriteta monosloja endotelijskih celic (povečana prepustnost monosloja). Pokazali smo, da 24 ur po elektrokemoterapiji v primerjavi s samo elektroporacijo pride do hitrejših sprememb integritete monosloja in smrti endotelijskih celic, kar skupaj prispeva k boljšemu razumevanju celičnih sprememb pri žilno-razdiralnem učinku elektrokemoterapije.
COBISS.SI-ID: 1409403
Namen raziskave je bil opredeliti vplive polimorfizmov enega nukleotida v genih, katerih produkti so odgovorni za popravljanje DNA in so vključeni v procese, na katere vplivajo platino vsebujoči citostatiki, pri 133 bolnikih z malignim mezoteliomom. Ugotovili smo, da polimorfizmi genov XPD in ERCC1 vplivajo na učinkovitost platino vsebujočih citostatikov, odgovor na zdravljenje in pojavnost stranskih učinkov kemoterapije pri bolnikih.
COBISS.SI-ID: 28755417