1.

Vpliv podhlajevanja na tribološke lastnosti P/M hitroreznih jekel

Podhlajevanje izboljša mikrostrukturo P/M hitroreznega jekla v smislu formiranja bolj fine igličaste martenzitne structure. Le-ta daje višje trdote površine in posledično višjo abrazijsko obrabno odpornost. Po drugi strain pa uporaba podhlajevanja privede tudi do izbaljšane odpornosti na lepljenje obdelovanega materiala. Pi tem na mikrostrukturo in s tem na tribološke lastnosti vplivata tako čas podhlajevanja, še bolj pa temperatura avstenitizacije.

COBISS.SI-ID: 742314

2.

Vpliv viskoznosti na trenje mazanih DLC kontaktov pri različnih drsnih hitrostih

V mednarodni SCI reviji smo objavili rezultate o vplivu viskoznosti olja na tribološki odziv DLC prevlek, pri čemer smo sistematično ovrednotili neobičajno tribološko obnašanje teh površin v primerjavi s konvencionalnimi inženirskimi materiali, npr. jeklom.

COBISS.SI-ID: 11139611

3.

Stribeckova krivulja in zasnova mazanja nepopolno omočenih površin

Razvili smo splošno veljavne postopke za oceno zdrsa med nepopolno omočljivo površino in mazivom, kakršni doslej v literaturi še niso bili predstavljeni. Predstavljeni postopki, v povezavi z eksperimentalnimi podatki, omogočajo oceno zdrsa med tekočino (mazivom) in površino v makroskopskih inženirskih kontaktih.

COBISS.SI-ID: 10955035

4.

Obličenje površine s pulznim Nd:YAG laserjem

Uporaba Nd:YAG laserja omogoča izdelavo mikro-vdolbinic z različnimi karakteristikami, kjer parametri laserja določajo dimenzije in kvaliteto vdolbinic. V primeru točkovnega kontakta, kjer je velikost vdolbinic istega velikostnega razreda kot sama velikost kontakta, obličenje površine privede do povečanja trenja. Na drugi strani pa ploskovni kontakt z več sto vdolbinicami v kontaktu pri dovolj nizki gostoti obličenja in visoki drsni hitrosti privede do znižanja koeficienta trenja.

COBISS.SI-ID: 11027227

5.

Vpliv priprave površine na parameter hrapavosti, trenje in obrabo

Parameter hrapavosti Ra ni najpomembnejši parameter, ki vpliva na tribološke lastnosti kontaktnih površin. Odvisnost med koeficientom trenja in topografijo je bila odkrita v priemru parametrov Rku in Rsk. Povečanje parametra Rku void do znižanja trenja v pogojih mejnega mazanja, medtem ko imajo tudi bolj negativne vrednosti parametra Rsk pozitiven vpliv na trenje. Ti rezultati kažejo možnost uporabe parametrov Rsk in Rku pri načrtovanju kontaktnih površin.

COBISS.SI-ID: 10962459