P1-0237 — Letno poročilo 2010
1.
Odsotnost genetske strukturiranosti meduze Pelagia noctiluca (Cnidaria: Scyphozoa: Semaeostomeae) v evropskih morjih

Raziskali smo genetsko strukturo meduze Pelagia noctiluca v Sredozemskem morju in vzhodnem Atlantiku z uporabo COI in ITS genetskih markerjev. Filogeografska analiza je nakazala dva klada, večjega, z osebki vseh vzorčevalnih mest in manjšega, pretežno sredozemskega. Diverziteta haplotipov je bila v območju raziskav visoka, genetsko/geografsko podprtih ločenih skupin ni bilo. To kaže odsotnost izolacije glede na razdaljo ter mešanje sredozemskih in atlantskih populacij. Rezultati so ključni za razlago recentnih masovnih pojavov te meduze.

COBISS.SI-ID: 2249295
2.
Razlikovanje taksonomskih skupin morskih alg z akcijskimi spektri zakasnjene fluorescence

Predstavljamo metodo za in-situ spremljanje sprememb fitoplanktonskih združbe v morju. Metoda temelji na meritvah akcijskih spektrov zakasnjene fluorescence ter analize spektrov s programsko opremo CHEMTAX, ki se sicer uporablja za določevanje fitoplanktonske sestave na osnovi barvil določenih s HPLC analizo. Zakasnjena fluorescenca je fotosintetski parameter, ki se lahko meri samo v živih celicah. Akcijski spektri zakasnjene fluorescence pri algah so specifični za posamezne taksonomske skupine, glede na njihovo vsebnost fotosintetskih barvil.

COBISS.SI-ID: 2299983
3.
Variabilnost in tokovi CO2 na meji zrak-morje v severnem Jadranu

Predstavljamo rezultate parcialnega tlaka CO2 v Tržaškem zalivu, najsevernejšem delu Sredozemskega morje. pCO2 v površinskem sloju smo merili z avtonomnim podvodnim instrumentom v štirih sezonah v letih 2007 in 2008. Vzporedno z meritvami CO2 smo spremljali fizikalne parametre, satelitske podatke o koncentraciji klorofila a in dnevne pretoke rek. pCO2 v površinskem sloju je nihal med 200 in 500 µatm, srednji tokovi CO2 iz atmosfere v morje pa med -5,0 in -12,1 mmol m-2 d-1 , kar je rezultiralo v letnem ponoru atmosferskega CO2 med 2-3 mol m-2 leto-1.

COBISS.SI-ID: 2239823
4.
Mikrobna razgradnja jadranske meduze Aurelia sp.

Razgradnja meduz po masovnem pojavu vodi do sproščanja hranil, kar vpliva tudi na kisikove razmere. Z in situ poskusi smo raziskovali odziv bakterijske združbe na odmrle meduze v morskih ekosistemih Tržaškega zaliva in slanega jezera na otoku Mljet. V obeh sistemih je dodatek odmrlih meduz sprožil spremembe dinamike bakterijske združbe: povečala se je bakterijska produkcija, zvišala se je abundanca ob sočasni akumulaciji amonija. Rezultati sestave bakterijskih združb nakazujejo razlike med mljetskim jezerom s stalno prisotnostjo meduz in Tržaškim zalivom, kjer so sezonski element.

COBISS.SI-ID: 2202703
5.
Oligotrofizacija severnega Jadrana – dokazi iz dolgoletnih časovnih serij koncentracij klorofila a

Članek predstavlja rezultate obsežne preko 30-letne baze podatkov o koncentraciji klorofila a v kombinaciji s satelitskimi podatki zadnjega desetletja. Rezultati kažejo na globalno upadanje klorofilnih koncentracij, ki so najbolj izrazite v evtrofnem območju pod vplivom reke Pad, vendar smo jih zaznali tudi v Tržaškem zalivu. Upad klorofila sovpada z nedavno potrjenim zmanjšanjem koncentracij hranilnih snovi v severnem Jadranu. Rezultati študije izpostavljajo potrebo po razumevanju sprememb v fitoplanktonski združbi, ki se odražajo v redukciji klorofila.

COBISS.SI-ID: 2015055