1.

Razločljivi pseudogap in kvazidelčni relaksacijski dinamiki v superprevodnem, optimalno dopiranem, SmFeAsO(0.8)F(0.2) kristalu

S femtosekundno optično spektroskopijo smo, prvi v svetovnem merilu, izmerili relaksacijo kvazidelcev v monokristalih SmFeAsO0,8F0,2. Opazimo značilno relaksacijo kvazidelcev v superprevodnem stanju, ki ustreza temperaturno odvisni superprevodniški reži. Nad kritično temperaturo smo opazili dodatno relaksacijsko komponento, ki kaže na obstoj temperaturno neodvisne psevdoreže v elektronski gostoti stanj. Meritve z različnimi energijami vzbujevalnih fotonov kažejo, da superprevodniška reža in psevdoreža izvirata iz dveh šibko sklopljenih el. podsistemov.

COBISS.SI-ID: 22500391

2.

Inorganske molekulske žice: fizikalne in funkcionalne lastnosti halkogenidnih polimerov

Hiter razvoj nanotehnologije je pripeljal do vse večjih zahtev po novih enodimenzionalnih materialih. Največ pozornosti so bile deležne ogljikove nanocevke, čemur so sledile nanožice različnih tipov. Najnovejše so anorganske molekulske žice, posebaj halkogenidni klasterski polimeri, z zanimivimi lastnostmi na molekulskem nivoju. Halkogenidne nanožice so posebne tako po strukturi, kot po molekulskih lastnostih.

COBISS.SI-ID: 22441255

3.

Fina struktura v gostoti elektronskih stanj pri fermijevi energiji v Al-Ni-Co

Raziskovali smo tudi vpliv strukture gostote stanj na relaksacijo v dekagonalnem kvazikristalu. Opazili smo začetno hitro difuzijo vročih nosilcev naboja v globino vzorca zaradi prisotnosti široke energijske psevdoreže. Ugotovili smo, da je v neposredni bližini Fermijeve energije (13 meV) gostota elektronskih stanj dodatno znižana, v skladu z zadnjimi teoretičnimi izračuni.

COBISS.SI-ID: 22467111

4.

Topološke lastnosti samoorganiziranih mrež velikih anorganskih mulekul

Kot prvi smo preučevali topološke lastnosti samoorganiziranih mrež velikih anorganskih mulekul, ki se sestavijo v raztopini preko žveplene vezi med MoSI molekulskimi žicami in zlatimi nanodelci. Stičišča grafov v mreži imajo potenčno porazdelitev, kar nakazuje, da se mreže samoorganizirajo v velikostno-invariantno kritično stanje brez zunanjih kontrolnih parametrov. Mreže smo preučevali tudi glede možnosti za uporabo v obdelavi podatkov.

COBISS.SI-ID: 22513959

5.

Dinamika fotoinduciranega faznega prehoda med fazo z valom gostote naboja in prevodno fazo.

V prototipnem kvazi enodimenzionalnem sistemu K0.3MoO3 smo sistematično proučevali fotoinduciran fazni prehod med osnovno fazo z valom gostote naboja (VGN) v prevodno fazo. Ultrahitro netermalno taljenje dosežemo pri absorbirani energijski gostoti, ki ustreza razliki elektronski energije med kovinskim stanjem in stanjem z VGN. Rezultat nakazuje, da ostane kristalna mrežna na podpikosekundni skali, kjer se zgodi taljenje in temu sledeč začetek organiziranja elektronskega reda, nevzbujena.