1.

Novi paleontološki podatki iz karnijskih plasti v okolici Mežice (Karavanke): konodontni dokazi humidne epizode

»Rabeljske plasti« mežiškega prostora (Karavanke, Slovenija) vključujejo tri klastične horizonte. Najbolj zanimiv je drugi klastični horizont, ki vsebuje posamezne plasti ali leče apnenca, ki so bile mikropaleontološko raziskane. En sam vzorec vsebuje dobro ohranjene karnijske konodonte. Predstavlja jih monospecifična združba Nicorella ? budaensis, ki omogoča tudi rekonstrukcijo aparata. Najdena kondontna vrsta določa julsko starost drugega klastičnega horizonta in je pomembna za definiranje karnijske humidne epizode v Karavankah.

COBISS.SI-ID: 1719125

2.

Cyamodontidni plakodont (plazilec: zavropterigij) iz triasnih plasti Slovenije

Opis fosilnega ostanka najstarejšega do sedaj najdenega plazilca v Sloveniji, ki prispeva k razjasnitvi razporeditve kopnih in morskih območij v obdobju triasa.

COBISS.SI-ID: 1581141

3.

Raziskave vplivov lokalnih tal in resonance med tlemi in objekti z metodo mikrotremorjev na območju Ljubljane

V mreži točk gostote 200 m smo na površini 45 km2 izvedli kar 1223 meritev. Gre za eno prvih tako obsežnih raziskav s to metodo v svetu. Izdelane karte lastnih frekvenc sedimentov in amplitude spektralnih razmerij so pokazala jasne razlike med delom Ljubljane, ki je zgrajen na mehkih jezerskih sedimentih in delom, ki leži na produ. Raziskava predstavlja pomemben prispevek k kvantitativni oceni vpliva mehkih sedimentov na potresno nihanje tal v velikih urbanih območjih.

COBISS.SI-ID: 795230

4.

Poznovaristična (karbonska do permska) okolja v cirkum-panonski regiji

Obsežna študija široke mednarodne skupine obsega primerjave in korelacije mlajšepaleozojskih tektonostratigrafskih enot na območju Panonskega bazena in njegovega širokega obrobja. Rekonstruirana so okolja, v katerih so nastajale kamnine in poznejši tektonski premiki in deformacije, ki so privedli do njihovega sedanjega položaja.

COBISS.SI-ID: 1602133

5.

Triasni harofiti iz Slovenije: paleogeografski pomen

Girogoniti harofitov so prvič opisani iz triasnih plasti Slovenije in jugovzhodne Evrope. Harofitna združba vsebuje redke girogonite rodu Stenochara, ki so bili preneseni v morsko okolje iz njihovega rastišča v sladkovodnem oziroma brakičnem okolju. Na osnovi prenesenih girogonitov sklepamo, da so južno od Slovenskega bazena, na prostoru Jadransko – dinarske karbonatne platforme, v triasu obstajali dvignjeni predeli z nemorsko sedimentacijo.

COBISS.SI-ID: 1640277