V samostojnem poglavju monografije, ki je izšla pri založbi Butterworth-Heinemann (v skupini Elsevier), so povzete glavne hidrogeološke značilnosti izvira Malenščice in njegovega kraškega zaledja. Predstavljene so značilnosti in pomen izkoriščanja izvira za vodooskrbo. Poleg opisa trenutnega stanja zaščite pred različnimi viri onesnaženja so predstavljeni rezultati najnovejših raziskav, ki bodo pripomogle k izboljšanju tega stanja in uvajanju sodobnih metod za načrtovanje varovanja kraških vodnih virov.
COBISS.SI-ID: 31034157
V članku je bila uporabljena metoda analize časovnih vrst podatkov, pri kateri smo primerjali napajanje (padavine, efektivna infiltracija) in praznjenje vodonosnika (pretok, bazni in hitri tok). Na osnovi rezultatov smo ugotovili, da je za oceno značilnosti kraškega vodonosnika s to metodo pomembno, da kot vhodno funkcijo v sistem privzamemo efektivno infiltracijo namesto padavin. Bistveni vpliv na rezultate analize pa imajo razlike v strukturi in stopnji zakraselosti kraškega sistema ter značilnostih toka podzemne vode.
COBISS.SI-ID: 30775085
Podrobni monitoring nivojev in temperature vode v izviru Malenščice ter presihajočem Cerkniškem jezeru in izviru Kotliči znotraj njegovega prispevnega zaledja, je pokazal, da je temperatura vode dobro naravno sledilo v zimskih in poletnih mesecih, še posebej v obdobju poplavljenega Cerkniškega polja. Z analizo izbranih poplavnih dogodkov smo lahko izračunali hitrost podzemnega toka proti Malenščici. Metoda se je pokazala kot uporabna za oceno hitrosti prenosa kontaminantov ob različnih hidroloških pogojih.
COBISS.SI-ID: 31524141
V članku so povzeti rezultati dveh kombiniranih sledilnih poskusov s fluorescentnimi sledili, ki smo jih v zaledju izvirov na Planinskem polju izvedli v maju in novembru 2008 z namenom, da bi bolje spoznali značilnosti pretakanja voda in prenosa onesnaževal skozi vadozno cono in skozi dobro razvit sistem kraških kanalov v epifreatični in freatični coni v različnih hidroloških pogojih.
COBISS.SI-ID: 31342893
Dostop do številnih podzemnih rovov, teoretsko znanje in nove raziskovalne metode (modeliranje, sonde z avtomatskim beleženjem podatkov o nivojih vode v jamah) so nam omogočili boljše razumevanje hidrodinamičnega vidika jam. V članku so predstavljene teoretične osnove toka s prosto gladino in toka pod tlakom v podzemnih rekah in podani rezultati testiranja možnih scenarijev. Bolj podrobno so razloženi rezultati raziskav na dveh študijskih poligonih v zaledju kraške Ljubljanice.
COBISS.SI-ID: 27826221