V znanstveni monografiji zbrane zgodovinske, sociološke in filozofske razprave odpravljajo temeljne vrzeli v poznavanju zgodovine cenzure na Slovenskem v preteklih dveh stoletjih, odstirajo pa tudi mnoga vprašanja o vlogi in delovanju cenzure danes. Avtorji opazujejo cenzuro kot večplasten družbeni pojav ter opozarjajo na najrazličnejše oblike cenzure, od najbolj grobe represije do prikritih cenzurnih praks in samocenzure. Razprave temeljijo na svežih raziskavah, sodobnih metodoloških prijemih in izvirnih premislekih.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 253332736Leta 2009 so izvajalci projekta organizirali znanstveno konferenco o zgodovinskih in družbenih vidikih cenzure na Slovenskem. V razpravi so sodelovali uveljavljeni raziskovalci s področja zgodovinopisja, sociologije, filozofije in prava. Zgodovina in družbena vloga cenzure sta bili obravnavani kompleksno, z vidika različnih humanističnih in družboslovnih ved, težišče referatov in polemične diskusije pa je bilo na oblikah in metodah cenzure na najbolj izpostavljenih področjih javnega izražanja, zlasti v medijih, kulturi in znanosti.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 28643165Avtor je na podlagi arhivskega gradiva in literature predstavil relacijo med slovensko politično emigracijo in cenzuro. V referatu se je osredotočil na analizo cenzure pošte oziroma pisem v obdobju po letu 1945 ter jo primerjal s poštno cenzuro v prvi Jugoslaviji.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 28914221Avtorica je prikazala sistem politične cenzure in fenomen samocenzure v obdobju komunizma. Z vidika politične cenzure je obravnavano obdobje razdelila na dve podobdobji: čas grobe represije in neposredne cenzure do leta 1952 in obdobje od leta 1953 do konca osemdesetih let, za katerega je bila poleg (pol)formalnih oblik cenzure značilna predvsem samocenzura. Ta je bila eden ključnih vzvodov ohranjanja komunistične oblasti in njene dolgotrajne stabilnosti.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2518388Po sporu s Sovjetsko zvezo je bila Jugoslavija bolj odprta proti Zahodu kot druge komunistične države, zato vprašanje disidentstva ni povsem identično s sorodnimi primeri v vzhodnem bloku. Kljub temu tudi v Jugoslaviji najdemo intelektualce, ki so zaradi izrečenih ali zapisanih besed o komunističnem režimu občutili moč njenega represivnega aparata. V referatu sta bila podrobneje predstavljena dva primera iz Slovenije, Jože Pučnik in France Miklavčič, ki ju je avtor primerjal z disidentstvom v drugih vzhodnoevropskih komunističnih državah.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2833012