J6-0070 — Zaključno poročilo
1.
STANONIK, Marija. Jiří Polívka kot buden spremljevalec slovenske slovstvene folkloristike.

Članek obravnava Polivkov odnos do slovenske slovstvene folkloristike, ki ji je sistematično kot kritik sledil skoraj 50 let (1883–1932). Posebna pozornost je namenjena njegovim kritikam in komentarjem o slovenskih zbirkah slovstvene folklore; podlaga sta mu bila pozitivistična metoda in terminologija. Njegove slovite »Anmerkungen zu den Kinder- und Hausmärchen« bratov Grimm so mu odredile pomembno vlogo v zgodovini slovanske folkloristike. Upoštevaje njegovo pozornost slovenskim ljudskim pravljicam je povzet njegov prispevek k oblikovanju etnologije in folkloristike v Sloveniji.

COBISS.SI-ID: 29125421
2.
STANONIK, Marija. Literarjenje, kronopisje in rokopisje v teoriji in praksi. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, 578 str.

Rokopisje, kronopisje in literarjenje so novi pojmi, ki v vertikalni klasifikaciji slovstvene kulture opredeljujejo slovstvene pojave v vmesnem območju med slovstveno folkloro in literaturo. Uvodno poglavje vsako od treh omenjenih pogojno estetskih kategorij predstavi teoretično: glede na terminologizacijo, definicijo, oblike in snov. Sledijo empirični zgledi, pri čemer sta upoštevana diahroni in sinhroni vidik obravnave: prostor, izobrazba, poklic, svetovni in estetski nazor, življenjska prikrajšanost (invalidna in slepa oseba).

COBISS.SI-ID: 254851840
3.
FIKFAK, Jurij.Ritualne prakse karnevalov v Sloveniji. Interakcije med raziskovalcem in informatorji, pooustvarjalci tradicije.

V prispevku avtor analizira razmerje med raziskovalci in informatorji, poustvarjalci tradicije, dialog, ki je v Brkinih v šestdesetih letih sooblikoval ritualno prakso – škoromatijo. V drugem delu analizira vlogo medijev pri ohranjanju rituala, obravnava novejše rekonstrukcije rituala v osemdesetih in devetdesetih letih, nastale v okviru prizadevanj za prezentacijo lokalne identitete v drugih okoljih.

COBISS.SI-ID: 31782701
4.
GODINA-GOLIJA, Maja. O kulinarični dediščini, narodnih jedeh, gostinski in turistični dejavnosti.

Pojasnjeni so pojmi, povezani s kulinarično tradicijo Slovencev in njena vloga za razvoj gostinstva in turizma v slovenskih mestih in podeželju. Skromno znanje o kulinaričnem izročilu meščanov, plemstva idr. poklicnih skupin bo treba dopolniti. Pomembna je vključenost etnološkega znanja o narodnih jedeh in kulinarični tradiciji v izobrazbo bodočih gostinskih in turističnih delavcev, ki zaradi povpraševanja po lokalni kulinariki to znanje pogrešajo. Predstavljene so pomanjkljivosti in uspešni primeri vključevanja kulinarične dediščine v turistično ponudbo na Slovenskem in v tujini.

COBISS.SI-ID: 29915949
5.
SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid. Slovenska ljudska kultura : med akademskim opredeljevanjem in javno predstavitvijo.

Do 2. pol. 20. stol. so raziskovalci v Sloveniji večinoma obravnavali ljudsko kulturo v tradicionalnem pomenu (podeželska, preprosta kultura, značilna za etnično skupnost, narod). Ob družbenozgodovinskih spremembah so semantičnim premikom koncepta ljudska kultura (v akademskih opredelitvah in recepciji v javnosti) sledili tudi raznovrstnejši načini njenega posredovanja. Z vidika formatov znanja idr. žanrov so ti procesi rezultat znanstvenih rekonceptualizacij in tudi trženja kulture.

COBISS.SI-ID: 32068653