Marjetka Golež Kaučič je podpredsednica KfV od leta 2003 ter članica izvršnega odbora (predsedstva) SIEF od leta 2004. Učinki podpredsedništva so zelo vidni, naše balade poznajo evropski in ameriški raziskovalci, prav tako poznajo naše teoretsko delo. Članstvo v upravnem odboru SIEF pa je še posebno pomembno, ker je edina predstavnica t. i. vzhodne Evrope in vpliva na strukturo in delovanje organizacije.
D.03 Članstvo v tujih/mednarodnih odborih/komitejih
COBISS.SI-ID: 28519725Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU je z organizacijo simpozija v Slovenijo pripeljal ugledne tuje znanstvenike in strokovnjake, ki se ukvarjajo s folkloro, ter s tem aktualiziral sodobne slovenske raziskave v mednarodnem prostoru, hkrati pa slovenski strokovni in širši javnosti omogočiti neposreden stik s tujimi sodobnimi raziskavami. Predstavljenih je bilo 60 prispevkov, razvrščenih v tri vsebinske sklope: Folklora v zarisovanju in prestopanju meja; Tradicionalno v sodobnosti in Ljudsko in umetno.
B.02 Predsedovanje programskemu odboru konference
COBISS.SI-ID: 30629677Balade so eden od najbolj enigmatičnih žanrov tako v slovenski kot v evropski folkloristiki. Slovenski javnosti so bile slovenske balade predstavljene v svojih tipoloških in vsebinskih značilnostih kot ene izmed tistih žanrov, ki imajo v Evropi poleg angloškotskih, romunskih in skandinavskih največje število vsebinskih tipov.
F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete
COBISS.SI-ID: 30629933Razvoj informacijskega sistema DaGNI z namenom digitalizacije in optimizacije procesa dokumentiranja folklore. Metapodatkovna zbirka baze Etnomuza z zasnovo osnovno strukturo klasifikacije in tipologizacije ljudske pesmi, ki jo sedaj delimo na 5 nivojev: vrsto, podvrsto, tip, podtip in varianto ter shemo žanrske klasifikacije po vsebinskih, formalnih in funkcijskih parametrih. Vnos 1280 melodij v bazo. CD predstavlja posamezne žanre ljudskih pesmi na Slovenskem.
F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz
COBISS.SI-ID: 247330304Zgoščenka predstavlja ljudsko pesemsko dediščino Uskokov, ki so se v Belo krajino naselili že v 16. stoletju. Pribegi so se skozi stoletja asimilirali v slovensko okolje, a so ga tudi opazno zaznamovali s svojo kulturo in pesemsko dediščino. Del te so sprejeli belokranjski slovenski pevci v svoje pesemske repertoarje in so jih do danes tudi ohranili, le da v nekoliko modificirani jezikovni in glasbeni podobi. Večina pesmi je zdaj prvič predstavljena javnosti.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 254091264