Ta članek objavlja rezultate raziskav proksimalnega dela Slovenskega bazena glede na Julijsko karbonatno platformo. V njem je opisano na novo odkrito zgornje triasno apnenčevo zaporedje na območju vzhodnega dela Bohinjskega grebena. V članku so podani biostratigrafski rezultati detaljnih konodontnih analiz in opisana meja trias/jura, ki predstavlja prvi tovrsten primer na območju Slovenije. Izdelana je tudi celovita korelacija s sosednjimi območji (Južne Alpe, Severnoapneniške Alpe, Transdanubijski razvoji in Karpati)
COBISS.SI-ID: 734302
Ta članek je nastal na podlagi geološkega kartiranje doline triglavskih jezer. Pokazalo se je namreč, da geološka zgradba (predvsem strukturni elementi) bistveno vplivajo na izoblikovanost površja te doline. Do sedaj je bilo namreč mišljeno da je dolina predstavlja tipičen primer ledeniško oblikovane doline. Detaljno kartiranje pa je pokazalo, da so ledenike le deloma preoblikovali površje, medtem ko so vse poglavitne geomorfološke oblike (izravnave, jezera, strme stopnje) neposredno povezane s tektonskim nastankom doline.
COBISS.SI-ID: 725086
Ta članek objavlja rezultate geološkega kartiranja in sedimentološkega profiljeranja zgornje triasnih in spodnje jurskih kamnin na območju Koble. Ubada se predvsem z zelo verjetno ponovitvijo meje trias/jura, ki je bila opažena v zaporedju. To zaporedje sestavljajo hemipelagični apnenci, ki se v vrhnjem delu menjavajo s presedimentiranimi apnenci. Zaporedje se zaključi z značilnim horizontom tanko plastnatega hemipelagičnega apnenca, ki domnevno odraža krizo v karbonatni produkciji koncem triasa. Ta horizont se v zaporedju na Kobli pojavi še enkrat in je tektonsko ponovljen.
COBISS.SI-ID: 734046
Prispevek na konferenci je bil namenjen predstavitvi jurske evolucije Slovenskega bazena. Gre za kompilacijo podatkov, ki so bili pridobljeni med izdelavo doktorske disertacije in podoktorskega projekta. V prispevku je bila še posebej povdarjena vloga pliensbachijskega tektonskega dogotka in vpliv potopitve Julijske karbonatne platforme. Pri tem so bili uporabljeni rezultati raziskav prehodne cone med Julijsko karbonatno platformo in Slovenskim bazenom.
COBISS.SI-ID: 724062
Prispevek na konferenci se ubada z razvojem Slovenskega bazena v spodnji juri. Povdarek prispevka je na razporeditvi faciesnih združb in v sestavi spodnje jurske krikovske formacije, ki jo označujejo predvsem presedimentirani apnenci. Razporeditev faciesnih družb dokazuje, da je na razvoj Slovenskega bazena v spodnji juri bistveno vplivala le Julijska karbonatna platforma. Medtem je bil sočasen vpliv južno ležeče Dinarske karbonatne platforme praktično zanemarljiv. Sestava presedimentiranih apnencev pa odraža postopno poglabljanje in končno potopitev Julijske karbonatne platforme.
COBISS.SI-ID: 721246