J6-9726 — Zaključno poročilo
1.
Maja Breznik, L'oubli épistémologique: les ancrages du savoir dans l'historie culturelle [Epistemična pozaba: spoznavna podlaga kulturne zgodovine]

Članek kritično oceni epistemološke osnove sodobnih teorij kulture: britanskih kulturnih študij, francoske kulturne zgodovine in ameriške nove kulturne zgodovine, ki so opravile odmeven raziskovalni prelom z znanstvenimi predpostavkami ekonomske in socialne zgodovine, ki so še nedavno pomembno vplivale na vse humanistične vede. Namesto tega so se te teorije obrnile k novemu »materializmu« in teoriji reprezentacije, ki pa so, kot pokaže članek, le nove preobleke za stare zastavitve – zgodovinske faktografije pod krinko novega materializma in ideje »mentalitet« pod teorijo reprezentacije.

COBISS.SI-ID: 41599586
2.
Maja Breznik, Kultura danajskih darov

Knjiga analizira sfero kulture na začetku in koncu dolgega zgodovinskega obdobja moderne Evrope: v 15. stoletju, ko se je vzpostavila kot avtonomna sfera, in v naši sodobnosti, ko se tržna regulacija širi na področje kulture. V nasprotju s predpostavko o samodejnih kohezivnih učinkih kulture pokaže, da ima lahko kultura družbeno razdiralno moč: da opravlja funkcijo danajskih darov. Tezo utemelji na konkretnih študijah: zgodovinskega mecenstva, ki je v renesansi rabilo kot alibi za prepovedane finančne posle, avtorskih pravic v sodobnosti, ki postajajo pomemben vir akumulacije kapitala …

COBISS.SI-ID: 245946112
3.
Ksenija V. Horvat, Potrošnja evropske identitete: prikrita stran potrošništva v EU

Članek obravnava odnos med potrošništvom in oblikovanjem evropske identitete. Prikaže, kako se “Evropa” državljanom ne kaže samo v obliki abstraktnega političnega koncepta, temveč tudi na način banalnega vsakdanjega doživljanja, ki se v prostoru nekdanjih socialističnih družb artikulira predvsem prek spominov na hladno vojno. S prilagoditvijo Veblenovega koncepta “razkazovalne” v “prikrito potrošnjo” izpostavi ljudski odpor do oblikovanja “dveh Evrop”, ki vzpostavlja nove oblike kulturnih delitev in civilizacijskih opredeljevanj med nekdanjim vzhodom in zahodom.

COBISS.SI-ID: 40165218
4.
Rastko Močnik, Upravljanje s partikularnim in njegovi družbenopolitični učinki

Članek obravnava logiko sodobnega kapitalizma in njeno artikulacijo s kulturnimi ideologijami, vlogo religioznih in identitetnih ideologij v političnem ekstremizmu. Analizira temeljni prelom med klasičnim kapitalizmom (ločitev delovna sila\produkcijska sredstva) in sodobnim kapitalizmom (ločnica delovna sila+produkcijska sredstva\družbeni pogoji produkcije). V sodobnosti so pravne, kulturne in ideološke prakse produkcijski dejavniki (kognitivni kapitalizem; družba znanja) in hkrati dejavniki specifične družbene integracije, ki vključuje ločevanje producenta od pogojev produkcije.

COBISS.SI-ID: 37046882
5.
Ksenija V. Horvat, Srednja Evropa in evropska dediščina

Študija obravnava koncept “Mitteleurope« z vpogledi v politično in kulturno stvarnost post-socialistične slovenske družbe. Primerjalna analiza srednjeevropskih, trans-evropskih in slovenskih prilagoditev pojma Mitteleuropa pripelje do sklepa, da je Mitteleuropa predvsem diskurz: čeprav se ljudje nemara s pojmom identificirajo, ne gre za prostor identitete, pač pa za kulturni način interpretacije, ki, navkljub svojim imperialnim konotacijam, omogoča razvoj multiperspektivne Evrope. Članek je bil objavljen v ugledni reviji European journal of social theory, posvečeni temi Mittelevrope.

COBISS.SI-ID: 36444258