Na podlagi analize podatkov iz Ankete o delovni sili v letih 2005–6 ugotavljamo, da je delovna aktivnost starejših pretežno povezana z neformalnimi oblikami zaposlitev. Pri poteh prehoda v delovno neaktivnost ugotavljamo, da delavci, ki so ob koncu delovne kariere redno zaposleni, ostajajo polno zaposleni največ do 65. leta in v razponu desetih let v celoti preidejo med upokojene brez vključevanja v prehodne oblike zaposlenosti, pri čemer se upokojevanje žensk začne pri nekaj let nižji starosti.
COBISS.SI-ID: 000000
Izobraževanje je pogosto razumljeno kot dejavnik vpliva na kakovost življenja. To je bilo prepoznano tudi strani politik kot pomemben mehanizem v kontekstu izzivov dolgožive družbe, ki je našel svoje mesto v maksimi vseživljenjskega učenja. Vendar se zdi, da so starejši, ki so že zapustili trg dela, izključeni iz te vizije. Agenda vseživljenjskega učenja namreč dominirajo ekonomski in poklicni momenti na trgu dela. Tovrstna redukcija koncepta vseživljenjskega učenja na vseživljenjsko izobraževanje postavlja preozek kontekst obravnavanja kakovosti življenja v kasnejših življenjskih obdobjih.
COBISS.SI-ID: 000000