1.

Strupenost imidakloprida za kopenske rake Porcellio scaber (Isopoda, Crustacea)

Ugotavljali smo učinek imidakloprida na preživetje, prirast, prehranjevanje, vsebnost proteinov ter aktivnost glutation-S-transferaze (GST) in tanjšanje epitelijskih zlez v mladičih ter odraslih kopenskih rakih Porcellio scaber. Po dveh tednih izpostavitve imidaklopridu preko hrane se bili učinki najbolj opazni pri naslednjih parametrih: prirast ter prehranjevanje pri mladičih in prehranjevanje in tanjšanje debeline žleze pri odraslih živalih. Zaradi povečane uporabe imidakloprida za zaščito pridelka in njegove obstojnosti v zemlji lahko imidakloprid predstavlja tveganje po dolgotrajni rabi.

COBISS.SI-ID: 3845146

2.

Podatki o izražanju genov in napovedovanje molekulski mehanizmov v celicah kvasovke

Predstavitev pristopa analize na genomski ravni z uporabo kvasovke Saccharomyces cerevisiae kot modelnega organizma za študij okoljskih tematik, denimo molekulskega mehanizma delovanja pesticidov.

COBISS.SI-ID: 20635431

3.

Primerjalna strupenost treh pesticidov na netarčne kopenske enakonožne rake Porcellio scaber

Ugotavljali smo strupenost diazinona, imidakloprida in acetamiprida z analizo biomarkerjev na različnih ravneh biološke kompleksnosti pri mladičih in odraslih mokricah Porcellio scaber v dvo tedenskih poskusih. Rezultati te študije so pokazale, da pri realnih okoljskih koncentracijah neonikotinoidov in diazinona, slednji predstavlja večje tveganje za izopode P. scaber. Vendar bi bili neonikorinoidi potencialno bolj nevarni po daljši rok po aplikaciji zaradi njihove večje uporabe pri zaščiti rastlin in višje obstojnost v tleh.

COBISS.SI-ID: 6079865

4.

Ugotavljanje tveganja na vodno okolje ob prisotnosti imidakloprida

V tej študiji smo raziskovali akutno in kronično strupenost imidakloprida in FFS Confidorja za vodno okolje z uporabo bakerije Vibrio fischeri, alge Desmodesmus subspicatus, rakov Daphnia magna, rib Danio rerio ter biorazgradljivost. Ugotovilo smo, da imidakloprid ni bil zelo strupen za organizme v primerjavi z nekaterimi drugimi onesnaževalcev okolja, ki smo jih testirali v isti eksperimentalnipostavitvi. Med testnimi organizmi so se izkazale za najbolj občutljive vodne bolhe D. magna.

COBISS.SI-ID: 4200218

5.

Primerjalna strupenost imidakloprida, njegovega komercialnega pripravka in diazinona za netarčne členonožce, Daphnia magna.

Ugotavljali in primerjali smo biokemične, reprodukcijske ter fiziološke parametre na vodni bolhi (Daphnia magna) po kronični izpostavitvi imidaklopridu, pripravku Confidorju SL 200 ter diazinonu. Glede na najnižje koncentracije, pri katerih smo opazili učinke, smo ugotovili, da diazinon bolj vpliva na razmnoževanje D. magna kot imidakloprid in Confidor SL 200. Podobne ugotovitve so tudi za smrtnost. V onesnaženem vodnem okolju predstavljajo sedanje koncentracije diazinona potencialno kronično tveganje za razmnjoževanje D. magna (risk kvocient >1).

COBISS.SI-ID: 1724495