1.

Nova dognanja o začetkih uporabe medenine v Evropi

Naše raziskave so potrdile, da so medenino v zahodno in srednjo Evropo uvedli Rimljani. Pokazale so, da so Rimljani medenino začeli namerno uporabljati okoli 60 pr. n. š., to je okoli 40 let prej, kot je to veljalo pred našimi raziskavami. Te ugotovitve so na področju arheometalurških raziskav pozne prazgodovinske in rimske dobe ključne. Njihova predstavitev je bila v obliki članka vključena v monografijo, ki je posvečena najuglednejšemu svetovnemu arheometalurgu, Paulu Craddocku.

COBISS.SI-ID: 6620768

2.

Opredelitev in objava sledov vojaškega spopada med rimsko vojsko in staroselci v drugi polovici 1. stoletja pr. n. š.

Poglobljena obravnava arheoloških virov z Gradu pri Reki nad reko Idrijco in njegove okolice je pokazala, da je izjemna količina rimske vojaške opreme s tega najdišča ostalina vojaškega spopada med Rimljani in staroselci med pribl. 40-30 pr. n. š. Gre torej za poznorepublikanski sklop z rimsko vojaško opremo. Ti so zelo redki v najširšem merilu in zato izjemno pomembni, na kar kaže npr. tudi citiranje objave v 2. izdaji priročnika o rimski vojaški opremi: Bishop, M. C./Coulston, J. C. N., Roman military equipment, Oxford 2006, 294.

COBISS.SI-ID: 5396576

3.

Halkopirit in drugi tipi bakra z nizkimi nečistočami na območju Vzhodnih Alp v izdelkih z začetka pozne bronaste dobe.

Statistično zanesljivi rezultati obdelave več kot 500 analiz kovinskega gradiva iz Slovenije in sosednjih pokrajin (Avstrije, Madžarske, Hrvaške) govorijo za uporabo razmeroma čistega halkopirita (seštevki nečistoč (2%) v izdelkih in polizdelkih iz 13. – 11. st. pr. n. št., v primerjavi z antimonovo svetlico ali Fahlore (sešt. neč. od 4%-70%), ki se začne pojavljati na prehodu 11./10. st. pr. n. št. Rezultati so primerljivi s podobnimi raziskavami izdelkov pozne bronaste dobe predvsem v Nemčiji, kjer so bili tudi citirani (gl. Sperber, Der Anschnitt 17, 2004, 303-345, op.106-108, 133, 175)

COBISS.SI-ID: 3352090

4.

Utrditev metalurškega pomena kolišč na Ljubljanskem barju v 3. tisočletju pr. n. št. pri širitvi bakrene metalurgije v osrednje predele Evrope.

Analize bakrenih izdelkov z Lj. barja kažejo, da večina vsebuje antimonov tip bakra. Pojavlja se v predmetih, ki se navezujejo na čas vučedolske kulture, in je najbolj razširjen med Karpati in Vzh. Alpami. Podatek sovpada z izrazitimi kulturnimi povezavami, ki jih kažejo tedanje naselbine na Lj. barju do naselbin panonskega Podonavja. Na metalurškem področju predstavljajo pomembno povezavo tudi dvodelni kalupi za uhate sekire. Njihov pojav na Balkanu in v Karpatski kotlini sredi 3. tisočletja se povezuje s širitvijo metalurgije bakra in nove tehnike ulivanja iz Anatolije v osrednjo Evropo.

COBISS.SI-ID: 28884781

5.

Izsledki raziskav z diferencialno metodo PIXE

Razvili smo merilne in numerične postopke za določanje elementarnih koncentracijskih profilov tik pod površino vzorca. Metoda temelji na zaporednih meritvah z različnimi energijami projektilov, ki prodrejo v vzorec do različnih globin. Za določanje težjih elementov, ki jih zaznamo po črtah L, smo poiskali nov približek za preseke črte L-alfa. Z metodo smo preučevali tanke plasti kositra, srebra in zlata na bronastih, medeninastih in srebrnih rimskih in zgodnjesrednjeveških predmetih. Pri pozlatah smo izmerili tudi porazdelitev živega srebra in tako potrdili zlatenje z amalgamiranjem.

COBISS.SI-ID: 21587751