1.

Razlike v možganski aktivnosti med procesom učenja v povezavi z inteligentnostjo;

Razlike med visoko in nizko sposobnimi posamezniki pri reševanju intelektualnih nalog so se pokazale v različni aktivaciji frontalnih in parietalnih možganskih predelov. Glede na funkcionalno delitev med temi predeli se nakazuje možnost vplivanja na nizko sposobne posameznike in sicer tako, da v večji meri aktivirajo parieto-okcipitalne možganske predele. Možna intervencija bi bila tudi v smislu spreminjanja strategij od verbalnih k bolj spacialno-figuralnemu načinu mišljenja.

COBISS.SI-ID: 13065992

2.

Povezave med EEG pokazatelji in splošno ter čustveno inteligentnostjo;

Nevrofiziološke razlike v (ne)besedni inteligentnosti in v čustveni inteligentnosti smo analizirali v različnih pogojih. Posamezniki z različnimi nivoji splošne (IQ) in čustvene inteligentnosti (EIQ) se razlikujejo v možganski aktivnosti kadar rešujejo naloge, ki zahtevajo posamezne miselne sposobnosti. Primerjava korelacij med EEG parametri na eni strani in IQ ter EIQ na drugi strani sugerira, da čustvena inteligentnost predstavlja konstrukt, ki se bistveno razlikuje od splošne inteligentnosti. Dihotmnost nakazuje, da na splošno in čustveno inteligentnost vplivajo ločene možganske strukture.

COBISS.SI-ID: 14064136

3.

Oblikovanje in validacija merskega pripomočka za ocenjevanje kakovosti družinskega okolja: področje govor/zgodnja pismenost (HLEQ);

Oblikovanje merskega pripomočka HLEQ, ocena njegove konstruktne in kriterijske veljavnosti preko korelacij z dosežki otrok pri lestvici govornega razvoja in pripovedovanju zgodbe. Prepoznali smo 5 faktorjev: spodbujanje rabe jezika, pojasnjevanje (F1), branje knjig otroku, obiskovanje knjižnice in lutkovnega gledališča (F2), skupne dejavnosti in pogovori (F3), interaktivno branje (F4), spodbujanje v območju bližnjega razvoja (F5). F2, F4 in F5 se povezujejo z merami otrokovega govornega razvoja in napovedujejo govorno kompetentnost. F1, F2, F3 in F5 so povezani tudi z izobrazbo mam.

COBISS.SI-ID: 30351714

4.

Prepoznavanje tipov osebnosti pri triletnikih z novo metodo razvrščanja v skupine in njihova kriterijska veljavnost;

Prepoznali smo 3 notranje ponovljive tipe osebnosti pri triletnikih, podprli strukturno doslednost tipov preko ocenjevalcev in zanesljivost razvrstitev otrok v: prožni (visoka E, V in S, nizek N), svojeglavi (visoka E, nizka S) in povprečni (v območju povprečja nizka E in V, visok N) tip. Tipi imajo napovedno vrednost na otrokovo socialno kompetentnost, vedenje ponotranjenja in pozunanjenja, vendar šibkejšo kot posamezne dimenzije. Moč napovedi tipov se bistveno poveča pri otrocih, ki se preko poročevalcev razvrščajo v isti tip. Ugotovitve so pomembne v psihološki diagnostiki in svetovanju.

COBISS.SI-ID: 32403554

5.

Temeljno delo na področju razvoja otroškega govora z razvojnopsihološkega in psiholingvističnega vidika;

Razlage razvoja otroškega govora v povezavi z dejavniki družinskega in vrtčevskega okolja ter možnosti in spodbujanje govora pri različnih starostih; ocenjevanje otrokovega govornega razvoja: razvoj izvirnih pristopov, metod in pripomočkov za ocenjevanje otroškega govora v slovenskem jezikovnem okolju, upoštevajoč razvojnopsihološke in psiholingvistične teorije o razvoju govora; razvoj metagovora, sporazumevalnih spretnosti, zgodnje pismenosti, rabe govora v simbolni igri, razvoj govora v dvo- in večjezikovnem okolju in spodbujanje govornega razvoja.

COBISS.SI-ID: 226261504