Več desetletij velja, da je mehanizem sproščanja kemičnih prenašalcev in hormonov po eksocitozi enak v kontrolnih in stimuliranih pogojih. Naši rezultati študije kažejo, da v kontrolnih razmerah lahko poteče praznenje mešička bistveno bolj počasi, kot po stimulaciji. Počasno sproščanje je lahko posledica kinetičnih lastnosti reverzibilno odpirajoče fuzijske pore
COBISS.SI-ID: 1748324
Približno stoletje je veljalo, da so celice glije po funkciji bistveno drugačne od nevronov. V zadnjem času pa se je izkazalo, da imajo številne podobnosti. V naši študiji smo prvič pokazali, da v astrocitih poteka uravnavana eksocitoza, katere odvistnost od citoyolne aktivnosti kalcija je podobna tisti v nevronih. Pri tem pa je odzivnost povečevanja površine membrane za dva velikostna razreda bolj počasna.
COBISS.SI-ID: 17672153
ATP je kemični prenašalec, ki med atsociti uravnava komunikacijo med celicami, a ni povsem jasno, kako se iz astrocitov izloča. V spodnji študiji so objavljeni prvi pomembni podatki o tem, da je ATP skladiščen v mešičkih skupaj s peptidi, da se mobilnost teh mešičkov upočasni po stimulaciji in da se ATP izloči v zunajcelični medij po stimulaciji.
COBISS.SI-ID: 23252697
Za sproščanje kemičnih prenašalcev in hormonov se predvideva, da poteka z nastankom stabilne pore, ki se v naslednji stopnji hitro razširi, da omogoči izstop molekul v lumnu mešička. Spodnja študija je prvič pokazala, da ima fuzijska pora v mirovanju subnanometerske premere, da je dominantna transientna eksocitoza tudi po stimulacii, ko pa se premer fuzijske pore poveča in je čas v odprtem stanju podaljšan.
COBISS.SI-ID: 22654169
V astrocitih, ki imajo v premeru tudi več deset mikrometrov, ni jasno, kako se sekretorni mešički, ki potujejo proti plazmalemi transportirajo. V naši študiji smo pokazali, da je pri transportu peptidergičnih mešičkov vloga citoskeleta zelo pomembna. Poleg aktina in mikrotubulov je bilo prvič tudi pokazano, da imajo pri transportu mešičkov pomembno vlogo tdui intermediarni filamenti.
COBISS.SI-ID: 22326489