P1-0237 — Zaključno poročilo
1.
Medletni razvoj termohalinih lastnosti Tržaškega zaliva (severni Jadran) 1991-2003

Robna področja polzaprtih morij so posebej občutljiva za klimatske spremembe. Naše raziskave termohalinih značilnosti najbolj severnega zaliva v Sredozemskem morju so pokazale značilni pozitivni desetletni trend. Medletna primerjava kaže, da so se površinske temperature višale za 0.12 – 0.23 oC/leto (±0.05 oC/leto), za poletne temperature na globini 10m pa je dvig 0.22 – 0.23 oC/leto (± 0.08 oC/leto). Opažen trend je skoraj za red velikosti večji od napovedanega (IPCC). Pozitiven trend slanosti (0.28 – 0.34/leto) opozarja na pomemben padec vnosa sladkih voda.

COBISS.SI-ID: 1641807
2.
Direktne in posredne trofične interakcije Aurelia sp. (Scyphozoa) v stratificiranem morskem okolju (Mljetska jezera, Jadransko morje)

Dramatično povečanje populacij meduz v mnogih morskih sistemih povzroča resne ekonomske posledice. Masovni pojavi meduz vplivajo na klasični pelaški prehranjevalni splet, povezave z mikrobnim planktonom pa niso bile raziskane. S terenskimi manipulativnimi poskusi smo dokazali kaskadni učinek meduz na mikrobni plankton. V povezavi s klimatskimi spremembami je verjetno nadaljnje naraščanje meduz, zato imajo naša odkritja pomemben učinek na spreminjanje paradigme o meduzah kot slepem koncu prehranjevalne verige.

COBISS.SI-ID: 1738063
3.
Ekološke značilnosti toksičnih fitoplanktonskih vrst (Dinopysis spp., Dinophyceae) na območju slovenskih školjčišč (Tržaški zaliv)

Vrednote in raba obalnih ekosistemov so zaradi prisotnosti toksičnega fitoplanktona lahko resno prizadete. Ustrezne študije procesov in monitoring toksičnih vrst lahko pravočasno odkrijejo tveganje za zdravje ljudi in zmanjšajo nevarnost uporabe kontaminiranih školjk v človeški prehrani. Z našimi raziskavami smo ugotovili, kakšne so preferenčne ekološke razmere vrst fitoplanktona, ki povzročajo DSP, opredelili smo vzorce njihovega sezonskega pojavljanja; podajamo pa tudi pomembne smernice za izvajanje preventivnega monitoringa.

COBISS.SI-ID: 1646415
4.
Razvoj in fitoplanktonska sestava sluzastih agregatov v severnem Jadranu

Hipertrofično produkcijo sluzastega materiala, ki tvori površinske prevleke in akumulacije v večjih globinah, so opisali v mnogih morjih, toda mehanizmi nastanka še niso dokončno razjasnjeni. Pomemben prispevek na področju raziskav sluzenja morja je spreminjanje splošno sprejete podmene, da so glavni vir sluzi diatomeje. Z uporabo kemotaksonomske tehnike smo pokazali, da pri začetnem procesu tvorbe sluzastih agregatov ključno vlogo igrajo flagelati, prvenstveno iz skupine Prymnesiophyta. Ti rezultati so pomembna osnova za prihodnje raziskave pa tudi za možno preventivo pojava.

COBISS.SI-ID: 1844815
5.
Bentoški makrofiti kot orodje za opredelitev, monitoring in oceno ekološkega statusa: primer slovenskih obalnih voda

Raziskovali smo bentoške makrofite vzdolž slovenskega obrežja z namenom, da preverimo razmejitve vodnih teles, določimo vzorčevalne postaje za nadzorni monitoring, in ocenimo Ekološke razrede (ESC) v skladu z Evropsko Vodno Direktivo (WFD). Ocena ESC, izračunana z indeksom ovrednotenja ekološkega stanja (EEI), se povsem ujema z antropogenimi obremenitvami na obravnavanem območju. Na podlagi rezultatov menimo, da so bentoški makrofiti in EEI primerna orodja za implementacijo WFD v Sredozemlju.

COBISS.SI-ID: 1827663