1.

Možna vloga jasmonske kisline pri regulaciji cvetne indukcije, evikacije in diferenciacije pri Lemni minor L.

Izvirni znanstveni članek opisuje učinke jasmonske kisline (JK) in kombinacije JK in EDDHA na cvetenje Lemne minor v aksenični kulturi. JK pri optimalnih koncentracijah pospešuje cvetno indukcijo pri dolgodnevnih pogojih (DD). Pri DD z DD predkulturo ima kombinacija EDDHA in JK sinergistični učinek na pospeševanje cvetne indukcije. Vsebnosti endogene JK v posameznih razvojnih stopnjah so potrdile našo hipotezo, da JK poleg že opisanih funkcij regulira tudi cvetno indukcijo, evokacijo in cvetno diferenciacijo.

COBISS.SI-ID: 2457132

2.

Določitev jasmonske kisline v Lemni minor s tekočinsko kromatografijo in fluorescenčno detekcijo

Opisana je nova metoda za določevanje vsebnosti endogene jasmonske (JK) kisline v ekstraktih Lemne minor s tekočinsko kromatografijo in fluorescenčno detekcijo po derivatizaciji z 9-diazometilantracenom. Za ločitev derivatov JK in dihidrojasmonske kisline (dh-JK) smo uporabili gradientno elucijo na reverzni C18 koloni. Razvili smo selektivno metodo, ki daje ponovljive rezultate za vsako komponento. Pravilnost in natančnost metode smo izboljšali z uporabo internega standarda dhJK. Specifičnost in točnost uporabljene metode je bila potrjena z meritvami nederivatiziranih ekstraktov s LC/MS/MS.

COBISS.SI-ID: 2281516

3.

Novi evkariotski celični model za študij protivirusnih učinkov potencialnih probiotičnih bakterij

Prvič je bilo na celičnem modelu prikazano, da imajo probiotične in druge mlečnokislinske bakterije protivirusno aktivnost. Ob predhodni inkubaciji celičnih enoslojev z bakterijami se je virusna infektivnost zmanjšala za 60%. Vse bakterije so bile sposobne preprečiti vezavo VSV na celične enosloje (direktna vezava virusa na svojo površino) in virusno infekcijo z vzpostavitvijo protivirusnega stanja v predhodno tretiranih celičnih enoslojih. Med rastjo so bakterije izločale protivirusne snovi, saj je infektivnost virusa padla za 68% v primeru uporabe bakterijskega supernatanta.

COBISS.SI-ID: 2467372

4.

Termogeneza in biologija cvetenja pri vrsti Colocasia gigantea, Araceae.

Termogeneza in biologija cvetenja sta bili proučevani od decembra 2005 do februarja 2006, na otoku Espiritu Santo, Vanuatu, pri vrsti Colocasia gigantea (Blume) Hook. f. Raziskava je pokazala, da je bila C. gigantea termogena, toplota pa je bila proizvedena na moškem delu spadiksa, najverjetneje pa tudi na spodnji zoni sterilne regije. Povprečna maksimalna temperatura v času ženske faze je bila 42.25 ± 0.14 °C, v času moške faze pa 35.14 ± 0.22 °C.

COBISS.SI-ID: 2618412