1.

Refugialna zgodovina Balkanskega polotoka: primer dinarske voluharice Dinaromys bogdanovi, redkega paleoendemskega glodavca

Vpliv klimatskih oscilacij na biodiverziteto tekom zadnjih dveh milijonov let je predmet številnih filogeografskih študij, ki so kot testno skupino uporabljale široko razširjene taksone. Bistveno manjše pozornosti so bili deležni paleoendemiti z majhnimi areali. Proučevali smo prostorsko razporeditev genetske strukture dinarske voluharice, študija pa je temeljila na DNK izolirani iz muzejskih vzorcev. Rezultati so pokazali na obstoj treh samostojnih poledenitvenih centrov diferenciacije na zahodnem Balkanu. Vrsta se je domnevno širila proti jugu v skladu z vzorcem koračne ekspanzije.

COBISS.SI-ID: 1179859

2.

Redkost in upadanje dinarske voluharice Dinaromys bogdanovi, paleoendemičnega glodavca z zahodnega Balkana

Mali sesalci so enako dovzetni za izumiranja kot velike vrste, kljub temu pa so deležni veliko manjše pozornosti glede na varstvene aktivnosti in raziskave. Proučevali smo redkost in dovzetnost za izumiranje pri dinarski voluharici, ki je edini živeči predstavnik tercijarnega rodu Dinaromys. Vrsta kaže vse tri vidike redkosti. Njen ledenodobni areal je bil večji od recentnega, njegovo krčenje pa se nadaljuje tudi v holocenu. Dolgotrajna simpatrija dinarske voluharice s snežno voluharico Chionomys nivalis ima najverjetneje za posledico kompetitivno izključitev paleoendemične vrste.

COBISS.SI-ID: 1436371

3.

Iskanje filogenetskih povezav med dvema neodvisnima refugialnima območjema na Balkanu in Kavkazu: paleoendemni glodavci kot modelna skupina

Sedanja taksonomska diverziteta poddružine Arvicolinae je domnevno posledica dveh glavnih radiacijskih pulzov: zgodnje radiacije v miocenu, ki je dala tribuse, in bolj recentne radiacije, ki je pripeljala do recentne vrstne diverzitete. Z uporabo gena za citokrom b smo proučevali dogodke zgodnje radiacije na primeru dveh enigmatičnih rodov: Dinaromys z Balkanskega polotoka in Prometheomys s Kavkaza. V nasprotju z obstoječimi filogenetskimi rekosntrukcijami, sta ta rodova tvorila zmerno dobro podprto monofiletsko klado, ki je morda sestrska skupina podzemnim voluharicam iz rodu Ellobius.

COBISS.SI-ID: 1473235

4.

Razširjenost in diverziteta obrežnih koridorjev in zaplat v tradicionalni kmetijski krajini v Krajinskem parku Goričko

Krajinski park Goričko je primer dobro ohranjene kmetijske krajine kakršna je bila značilna za srednjo Evropo. Opisali in klasificirali smo habitatne tipe (HT), zlasti obrežne koridorje in zaplate izven sklenjenega gozda. Intenzifikacije kmetijstva je imela dva vpliva: obdelovalni HT so se združili v večje homogene površine, manj produktivna zemljišča pa so bila opuščena. Nekatere od krajinskih značilnosti je mogoče iporabiti pri zaznavanju nivoja ohranjenosti tradicionalne kulturne krajine.

COBISS.SI-ID: 15674376

5.

Biofizikalne lastnosti peščenega substrata vplivajo na lovne jame, ki jih gradijo ličinke volkca

Evropski volkci (Euroleon nostras) zaznajo plen prek njegovih vibracij tekom lokomocijske aktivnosti. V naši raziskavi sta vplivala na širjenje vibracijskih signalov tako velikost delcev substrata kot frekvenca signala plena. Ker se vibracije v finejšem pesku močneje dušijo, volkec zaznava svoj plen le na krajše razdalje. Srednje vrednosti reakcijske razdalje so bile manjše v finih peskih kot v grobem pesku. Podlaga, najbolj ugodna za zaznavanje plena, je pesek s srednje velikimi peščenimi delci.

COBISS.SI-ID: 14077448