1.

The Scops owl (Otus scops) under human-induced environmental change pressure. Elsevier; Land use policy; 2020; str. 1-8; Impact Factor: 3.682;A'': 1;A': 1; WoS: JB; Authors: Ivajnšič Danijel, Denac Damjan, Denac Katarina, Pipenbaher Nataša, Kaligarič Mitja (COBISS.SI-ID 21112579)

Premični organizmi, kot so ujede, postavljeni visoko v prehranjevalni verigi, so dobri pokazatelji negativne ali pozitivne krajinske dinamike, saj je njihov odziv hiter. Ta predpostavka je bila preizkušena z raziskavo populacije skovika (Otus scops) v tradicionalni srednjeevropski kmetijski krajini (Krajinski park Goričko) v Sloveniji. Negativni trend pri samcih je bil povezan s statičnimi in dinamičnimi spremenljivkami okoljskih sprememb, ki izhajajo iz daljinsko zaznanih ali terenskih veččasovnih virov podatkov.

COBISS.SI-ID: 21112579

2.

ŠPUR, Natalija, ŠKORNIK, Sonja, ŠORGO, Andrej. Influence of experience, interest, knowledge and learning source on children's attitudes towards extensive grassland conservation. Environmental conservation, ISSN 0376-8929, 2020, str. 1-8, graf. prikazi, doi: 10.1017/S0376892920000119. , [JCR, SNIP, WoS do 22. 5. 2020:

Odločitve lastnikov travišč so ključnega pomena za ohranitev ekstenzivnih travnikov (ET); predispozicije, ki določajo, kako se odrasli odločajo za ravnanje v določenih situacijah, pa se razvijejo v otroštvu. Otroci so bodoči odločevalci in potencialni lastniki travnikov; zato je treba preučiti dejavnike, ki tvorijo in vplivajo na njihov odnos do ohranjanja ET. Pozitiven odnos bi se lahko razvil med izobraževanjem o okolju, ta študija pa je želela razumeti vpliv zanimanja osnovnošolskih otrok za travnike in njihovega poznavanja, virov učenja o travnikih in izkušenj pri delu s travniki na njihov odnos do ohranjanja EG. Rezultati glavnih komponent in modeliranje strukturnih enačb so pokazali, da je zanimanje za travinja neposredno vplivalo na odnos do ohranjanja EG, medtem ko so izkušnje in učenje posredno vplivali tudi na ta odnos.

COBISS.SI-ID: 25202952

3.

ŠAJNA, Nina, PERKOVIČ, Kaja, PAUŠIČ, Igor. Nigritella lithopolitanica Ravnik (Orchidaceae) : morphological and ecological differences among populations and factors contributing to its endangerment. Botany Letters, ISSN 2381-8107, 2020, vol. 167, iss. 3, str. 353-362, ilustr., doi: 10.1080/23818107.2020.1765196. [COBISS.SI-ID 20104707], [JCR, SNIP, WoS do 20. 6. 2020:

Redka orhideja, Nigritella lithopolitanica, je endemična vrsta, značilna za gorska travišča jugovzhodnih Alp. Preučevali smo fenotipske razlike v morfoloških in reproduktivnih lastnostih med sedmimi od 16 obstoječih populacij glede na floristično sestavo, ki obkroža te rastline. Dolžina socvetja se je med populacijami razlikovala najmanj in ni bila povezana z značilnostmi habitata ali lokacijo. Ta stabilnost verjetno odraža njeno zanašanje na specializirane opraševalce. Druge lastnosti kažejo precejšnje razlike med populacijami in sovpadajo s sestavo in rastjo travinja. Višje rastline se pojavijo v višjih sestojih in bolj vlagajo v vegetativno rast, manj pa v spolno razmnoževanje. Sklepamo, da ima N. lithopolitanica nizek konkurenčni potencial in najbolje uspeva na rastiščih s tanko prstjo, nekaj kamnite pokrovnosti in v odprtih vegetacijah z nizko gostoto rastlin, kjer so konkurenčne trave krajše. Zdi se, da je paša naklonjena tej vrsti, medtem ko nedavno odstranjevanje kamenja s teh habitatov očitno ogroža obstoj te redke vrste.

COBISS.SI-ID: 20104707