Cilj te študije je bil preučiti razširjenost misli o smrti in misli o samomoru v splošni populaciji pri štirih starostnih skupinah in preučiti, v kolikšni meri sta emocionalna in socialna osamljenost povezani s samomorilnimi ideacijami. Udeleženci so izpolnili baterijo vprašalnikov o osamljenosti, samomorilnosti, stresu in subjektivnem blagostanju. V vsaki od starostnih skupin se je več specifičnih dejavnikov izkazalo kot pomembnih napovednikov samomorilne ideacije, pri čemer pa je bila emocionalna osamljenost pomemben dejavnik v vseh starostnih skupinah. Glede na vlogo emocionalne osamljenosti pri samomorilni ideaciji je pomembno, da se preventivne aktivnosti osredotočajo na osamljenost in njenih korelatov med starostnimi skupinami.
COBISS.SI-ID: 61538819
Številni strokovnjaki s področja duševnega zdravja so med epidemijo bolezni COVID-19 opozarjali na negativne posledice epidemije na duševno zdravje populacije, vendar te ocene pogosto niso bile podprte z empiričnimi dokazi. V pričujoči študiji smo primerjali nivo osamljenosti, merjen z De Jong Gierveldovo lestvico osamljenosti, in subjektivnega blagostanja, merjenega z lestvico WHO-5, v času normalnih razmer ter v času izrednih razmer. Primerjava rezultatov kaže, da udeleženci v času izrednih razmer doživljajo višji nivo emocionalne osamljenosti, vendar nepričakovano nižji nivo socialne osamljenosti. Poleg tega je bil pri udeležencih zaznan nižji nivo subjektivnega blagostanja. Pri tem je moč opaziti, da večji delež posameznikov dosega rezultate, ki nakazujejo možnost izraženosti depresivne simptomatike.
COBISS.SI-ID: 41953283
Zaporte osebe so izjemno ranljiva skupina glede samomorilnega vedenja, pri čemer je količnik samomora v primerjavi s splošno populacijo konsistentno višji. A vendar so značilnosti samomorilnega vedenja pri tej ranljivi skupini v Sloveniji še vedno premalo raziskane. V tej raziskavi smo želeli preučiti značilnosti samomorilnega vedenja in dejavnike, povezane s samomorom, pri zaprtih osebah in rekrutirali 419 moških zaprtih oseb. Ti posamezniki so izpolnili vprašalnik o anamnezi, kvaliteti življenja, subjektivnem blagostanju, samomorilnem vedenju, depresiji, anksioznosti in stresu ter medosebnih potrebah. Rezultati študije so pokazali, da je 10,3% udeležencev poročalo, o akutnem tveganju za samomor, pri čemer so te zaprte osebe poročale tudi o več težavah z duševnim zdravjem, slabši kvaliteti življenja in nižji ravni subjektivnega blagostanja. Pomanjkanje socialnih stikov ni v tolikšni meri vplivalo na duševno zdravje kot je vplivala kvaliteta socialne podpore, pri čemer je zaznavanje pripadnosti in sprejetosti s strani drugih predstavljalo varovalni dejavnik samomorilnega vedenja.
COBISS.SI-ID: 45471747