Difuzni gliomi 4. stopnje oziroma glioblastomi so najbolj pogosti maligni možganski tumorji. Trenutno zdravljenje, ki obsega kirurško odstranitev tumorja kateri sledita obsevanje in kemoterapija ni zadostno, da bi podaljšalo preživetja bolnikov (običajno 12 do 18 mesecev po diagnozi). Kljub obsežnim raziskavam se povprečna življenjska doba bolnikov ni znatno spremenila oziroma izboljšala v zadnjem desetletju. V prejšnji raziskavi smo identificirali gena FREM2 in SPRY1, ki se diferenčno izražata v glioblastomskih celičnih linijah v primerjavi z nemalignimi astrociti. Poleg tega se proteina FREM2 in SPRY1 specifično izražata na površini glioblastomskih celic. V trenutni študiji smo z uporabo človeških tkivnih vzorcev raziskali vlogo genov FREM2 in SPRY1 ter njihovih proteinov v patologiji glioblastoma. Z namenom, da bi zaznali spremembe na različnih molekularnih ravneh, smo uporabili proteomske in transkriptomske pristope ter bioinformatska orodja. Pokazali smo povečano izražanje FREM2 proteina v glioblastomskih tkivih v primerjavi z referenčnimi tkivi. Na transkriptomski ravni se tako FREM2 kot SPRY1 povišano izražata v gliomih različne stopnje v primerjavi z nemalignim možganskim tkivom. Raziskavo smo razširili z analizo podatkov bolnikov z glioblastomom iz podatkovne baze projekta The Cancer Genome Atlas. Pokazali smo, da se FREM2 in SPRY1 gena bolj izražata v glioblastomskih tkivih v primerjavi z gliomi nižje stopnje in referenčnimi vzorci. Poleg tega smo opazili, da je pri pacientih obolelih z IDH-mutiranimi gliomi nižje stopnje nizka raven izražanja FREM2 gena povezana z napredovanjem bolezni. Z multivariantno analizo smo pokazali pozitivno korelacijo med FREM2 in boljšim preživetjem pacientov z glioblastomom IDH-divjega tipa. V raziskavi smo pokazali, da ima FREM2 pomembno vlogo v malignem napredovanju glioblastoma in zato menimo, da je vredno natančneje raziskati njegovo vpletenost v patologiji glioblastoma.
COBISS.SI-ID: 34433753
Bio-medicinske znanosti danes prehajajo v znotrajcelično raven, ki je podprto s hitro razvijajoča se področja nanomedicine, nanodiagnostika in nanoterapije v kombinaciji z implementacijo nanodelcev za preprečevanje bolezni, diagnozo, terapijo in spremljanje. Nanodelci ali nanokontejnerji imajo prednosti kot so visoka občutljvost, nizka toksičnost in povečana varnost – lastnosti, ki so posebej cenjene na področju onkologije. Rakave matične celice se lahko razvijejo in razširijo v zapletenem mikrookolju, kar vodi k razvoju heterogene bolezni, katere se pogosto končajo s smrtnim izidom. Čeprav se terapije, ki temeljijo na protitelesih pogosto uporabljajo pri zdravljenju pacientov s čvrstimi tumorji, njihova učinkovitost ni zadostna. Omejitve protiteles izhajajo iz njihove velikosti in slabe prodornosti v čvrste tumorje. Nanotelesa so nov in edinstven razred antigen-vezavnih fragmentov, ki izvirajo iz težko-verižnih protiteles, ki se naravno nahajajo v serumu kamel. Zaradi njihovih izjemnih lastnosti kot so majhnost, visoka stabilnost, močna afiniteta proti antigenu, topnost v vodi in naravni izvor, so primerni za razvoj v naslednjo generacijo biozdravil. Manj kot 30 let po odkritju funkcionalnih težko-verižnih protiteles, se njihovi derivati, oziroma nanotelesa, intenzivno uporabljajo v biotehniški raziskovalni skupnosti. Poleg tega so številna nanotelesa v kliničnih poskusih za širok spekter človeških bolezni vključno z vnetji, rakom dojke, možganskimi tumorji, pljučnimi in nalezljivimi boleznimi. Nedavno sta Evropska agencija za zdravila (angl. EMA) in Ameriška agencija za hrano in zdravila (angl. FDA) odobrili bivalentno nanotelo caplacizumab za zdravljenje bolnikov s trombotično trombocitopenično purpuro.
COBISS.SI-ID: 34560985