Prispevek, ki temelji na pregledni študiji – bilaterala v okviru PS VLS s kolegi iz ZDA. Študija je bila izvedena na 10 soseskah v Ljubljani. Gre za preverjanje teze, da so zaznavanje legitimnosti in sodbe glede pravičnosti v policijskih postopkih tipične in nespremenljive glede vrste soseske glede na stopnjo kršitev javnega reda in miru ter prijavljene kriminalitete.
COBISS.SI-ID: 41954819
Pregledni prispevek o razvoj ruralne kriminologije.
COBISS.SI-ID: 3857386
V članku je pravica do varnosti prikazana v perspektivi njene pravne ureditve na državni in lokalni ravni v Sloveniji. Pravica do varnosti je kot temeljna pravica posameznika zapisana v slovenski Ustavi in ratificiranih mednarodnih konvencijah s področja človekovih pravic. Ustavnopravno in mednarodnopravno je ta temeljna pravica posredno zagotovljena tudi z varovanjem drugih temeljnih pravic ter z nekaterimi določbami zakonov in drugih predpisov s področja kazenskega, prekrškovnega, civilnega in upravnega prava. Uresničevanje teh predpisov in njihovih določb je zagotovljeno z opravljanjem nalog ter izvajanjem pristojnosti in pooblastil organov in institucij nacionalnovarnostnega sistema ter drugih organov in institucij, tako na državni kot tudi na lokalni ravni. Članek podrobneje analizira ustavne in zakonske pristojnosti policije in občin na področju zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih. Osredotočen je na naloge občin, ki so potrebne za normalno delovanje pravnega reda na področju zagotavljanja in uresničevanja posameznikove pravice do varnosti. Posebna pozornost je namenjena predpisovanju in sankcioniranju prekrškov, ki spadajo med pristojnosti občinskih in mestnih svetov, mestnih in (med)občinskih redarstev ter mestnih in (med)občinskih inšpektoratov.
COBISS.SI-ID: 3855850
Koncept človekove varnosti predpostavlja, da mora biti zagotavljanje sodobne varnosti osredotočeno na posameznika, ki se zaradi kompleksnosti sodobnega varnostnega okolja le s težavo zaščiti brez pomoči zunanjih deležnikov. Zato je pomembno, da varnostne probleme, kot jih zaznavajo prebivalci, razumejo tako oblikovalci varnostnih politik kot njih izvajalci, torej organizacije za zagotavljanje varnosti. Upoštevanje mnenj prebivalcev je tudi vprašanje legitimnosti varnostne politike države. Članek predstavlja javno mnenje o varnostnih vprašanjih v zadnjih 25 letih, s poudarkom na raziskavah v letih 2011 in 2017, ko so bila proučevana stališča tako prebivalcev kot policistov glede varnostnih pojavov v lokalnih skupnostih. Rezultati zadnje raziskave kažejo, da anketiranci kot ključne (varnostne) probleme zaznavajo pojave, kot so točenje alkohola pijanim osebam, brezposelnost, revščina, alkoholizem, tatvine, divjanje z avtomobili, vlomi idr. Prebivalke v primerjavi s prebivalci pijančevanje na javnih mestih, točenje alkohola mladoletnim in/ali pijanim osebam, kopičenje smeti na javnih mestih, divjanje z avtomobili ter onesnaženost naravnega okolja dojemajo kot bolj problematične pojave. Policistke v primerjavi s policisti kot bolj ogrožajoče označujejo naslednje pojave: pijančevanje na javnih mestih, kopičenje smeti na javnih mestih, tatvine, vlomi in onesnaženost naravnega okolja. Prebivalci in policisti primestnih in ruralnih območij podobno zaznavajo varnostne pojave v primerjavi z anketiranci iz urbanih okolij, ki večini pojavov pripisujejo večjo resnost.
COBISS.SI-ID: 3856106
Sodobne policijske organizacije delujejo v izrazito dinamičnem okolju, v katerem se soočajo z različnimi sociološkimi, ekonomskimi, političnimi in tehnološkimi trendi, ki od njih zahtevajo ustrezne prilagoditve. Za uspešen razvoj policijske dejavnosti je v prihodnje treba zagotoviti predvsem fleksibilnejše organizacijske strukture in inovativne rešitve. Reforme v organizacijah javnega sektorja sicer niso enostavne, saj jih spremljajo različni izzivi, povezani s težavami implementacije sistemskih sprememb. V zadnjih dveh desetletjih je policija v Sloveniji že izvedla številne organizacijske reforme in v delo vpeljala nove pristope k policijskemu delu, vendar analize kažejo, da nekatere spremembe niso bile učinkovite in niso zagotovile pričakovanih rezultatov. Temeljni vzrok za neuspešnost reform v policijski dejavnosti je predvsem neusklajenost pristopov in modelov z obstoječimi organizacijskimi strukturami ter potrebami okolja. V prvem delu avtorja predstavljata pregled sodobnih razvojnih trendov na področju policijskih organizacij in policijskega dela, v drugem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave med prebivalci Slovenije o njihovih stališčih glede najbolj primernih pristopov oziroma modelov policijskega dela. Rezultati kažejo, da med najbolj zaželene oziroma primerne sodita policijsko delo v skupnosti in na pravu temelječ model policijskega dela, ugotovitve pa predstavljajo izhodišče za nadaljnje načrtovanje razvoja in pristopov k policijskemu delu v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 3856874