Bolniki s sistemsko sklerozo (SSc) z intersticijsko boleznijo pljuč imajo za svojo starost normalno dolžino telomer v granulocitih, vendar ne v limfocitih. To je v nasprotju z opažanji pri idiopatski pljučni fibrozi (IPF), boleznijo ki se klinično delno podobno izraža. Medtem ko je pri IPF, kjer je skrajšana dolžina v vseh celičnih tipih razlog kongenitalen, gre pri SSc verjetno za posledico povečane proliferacije enega celičnega tipa.
COBISS.SI-ID: 34205913
Avtoimunske bolezni in infekcije so pogosto tesno povezane. Bolniki z avtoimunskimi boleznimi so bolj dovzetni za okužbo zaradi same avtoimunske bolezni ali zdravil, ki jih uporabljajo. Glede na to, da so infekcije eden od okolijskih sprožilcev avtoimunosti bi pričakovali tak odziv tudi pri bolezni COVID-19. Čeprav nekatere študije poročajo o pojavu avtoprotiteles po okužbi s SARS-CoV-2, pa trenutni podatki kažejo, da so nivoji primerljivi z ostalimi infekcijskimi obolenji in da so verjetno ta protitelesa prisotna le prehodno. Tveganje za okužbo s SARS-CoV-2 pri bolnikih s sistemskimi avtoimunskimi revmatskimi obolenji je le malo povišano v primerjavi z zdravo populacijo, prav tako se pri njih bistveno ne razlikuje potek COVID-19, čeprav nekatere uporabljane terapije, kot so glukokortikoidi in anti-TNF lahko spremenijo tveganje za hospitalizacijo/smrt. Resen zaplet COVID-19 je citokinska nevihta. Precej zdravil, ki se uporabljajo pri sistemskih avtoimunskih revmatskih obolenjih je usmerjenih proti citokinom, zato so predlagali, da bi ta zdravila lahko uporabili za zdravljenje COVID-19, vendar se dokazi o smiselnosti uporabe še vedno zbirajo.
COBISS.SI-ID: 49507843
Pri sistemskih avtoimunskih revmatskih boleznih (SARB) je opisano neravnovesje adiponektina. Njegova ekspresija je znižana z vnetnimi mediatorji, paradoksalno pa so njegovi serumski nivoji povišani pri SARB z močno poudarjeno vnetno komponento, kot sta revmatoidni artritis in sistemski lupus eritematozus. Adiponektin v obtoku pozitivno korelira z radiografskim napredovanjem pri revmatoidnem artritis kot tudi z kardiovaskularnim tveganjem in razvojem nefritisa pri sistemskem lupusu eritematozosu. Pri SARB z manj poudarjeno vnetno komponento, kot je sistemska skleroza so nivoji adiponektina znižani in negativno korelirajo z aktivnostjo bolezni. Regulatorji izražanja adiponektinskega gena (PPAR-gama, Id3, ATF3 in SIRT1) ter vnetni citokini (interlevkin 6 in dejavnik tumorske nekroze alfa) so pri različnih SARD različno izraženi in tako lahko vplivajo na nivoje adiponektina. Prav tako na nivoje lahko vpliva protivnetna terapija, tako tocilizumab zviša nivoje v serumu, medtem ko zdravljenje z anti-TNFalfa ne spremeni serumskih vrednosti adiponektina. Naš pregledni članek poda pregled študij o nivoju adiponektina v serumu in drugih bioloških vzorcih SARB in poda neka možnih razlag zakaj je adiponektin v neravnovesju v povezavi z terapijo in gensko regulacijo.
COBISS.SI-ID: 59892483