Samopoškodovalno vedenje je v mladostništvu pogost pojav. Študija je preučila življenjske dogodke kot dejavnike tveganja za pojav neposrednega samopoškodovalnega vedenja. Longitudinalne ocene z intervalom 1 leta so bile pridobljene na vzorcu 1933 mladostnikov (51,47% žensk; povprečna starost 14,84 ± 0,9 let) iz 10 evropskih držav in Izraela. Število življenjskih dogodkov v zadnjih 6 mesecih je napovedovalo pojav samopoškodovalnega vedenja v naslednjem letu. Spol ni napovedoval pojavnosti samopoškodovalnega vedenja, niti ni moderiral povezanosti z življenjskimi dogodki. Analize posameznih dogodkov so identificirale različne zlasti medosebne dogodke znotraj družine in vrstnikov kot bližnje dejavnike tveganja za prvo epizodo samopoškodovalnega vedenja. Rezultati podpirajo ključno vlogo medosebnih življenjskih dogodkov pri razvoju samopoškodovalnega vedenja pri obeh spolih in izboljšujejo konceptualizacijo bližnjih dejavnikov tveganja na področju nakopičenih stresorjev ter medosebnih dogodkov.
COBISS.SI-ID: 1541686980
Študija je raziskala dvosmerni učinek in kroničnost v primerjavi s sporadičnostjo fizičnega, verbalnega in relacijskega medvrstniškega nasilja na samomorilno ideacijo/vedenje in depresijo. Na vzorcu 2933 mladostnikov (56,1% žensk; povprečna starost 14,78, SD = 0,89) iz desetih evropskih držav je bilo izvedeno vzdolžno ocenjevanje z intervalom 3 in 12 mesecev. Medvrstniško nasilje se je štelo za kronično, če je bil učenec žrtev v prvih dveh časovnih točkah, in sporadično, če je bil žrtev v eni točki, v drugi pa ne. Ugotovljena je bila dvosmerna povezava med vsemi vrstami medvrstniškega nasilja in depresije. Med udeleženci, ki so o medvrstniškem nasilju poročali enkrat, je bilo fizično nasilje povezano s kasnejšo samomorilno ideacijo/vedenjem. Kronično nasilje vseh tipov je povečalo verjetnost za kasnejšo depresijo v primerjavi s sporadičnim nasiljem ter odsotnostjo nasilja. Kronično relacijsko nasilje je povečalo verjetnost za kasnejšo samomorilno ideacijo, kronično fizično nasilje pa je povečalo verjetnost za poskus samomora. Rezultati podpirajo dvosmerni učinek medvrstniškega nasilja in depresije ter kažejo na kompleksne vzdolžne povezave med medvrstniškim nasiljem in samomorilno ideacijo/vedenjem. Smiselno bi bilo, da bi se intervencije osredotočale na medvrstniško nasilje kot vzrok za stisko. Obenem bi bilo potrebno preprečevati, da bi ranljivi mladostniki postali tarče medvrstniškega nasilja.
COBISS.SI-ID: 1540954308
The purpose of this review article is to present notable findings in suicide prevention research and in particular, strategies to detect persons at risk for suicide as well as strategies to reduce suicide risk among the general population and specific risk groups. Popular strategies to detect persons at risk for suicide include scanning social media posts, prediction models using electronic health record data as well as the use of experienced sampling methodology to enhance our understanding of the suicidal process. Emerging approaches to reduce suicide risk include the development of media reporting recommendations, mass media campaigns to improve knowledge, attitudes and behaviour as well as technology-enhanced interventions. Recently, promising approaches to detect individuals at risk for suicide as well as effective strategies to reduce suicide risk emerged. Whether these new opportunities will translate into an effective reduction in suicide rates remains to be demonstrated.
COBISS.SI-ID: 1541751236