Namen prispevka je problematizirati trenutno stanje, v katerem se pravo in pravosodne institucije ne odzivajo na sovražni govor, saj ga v praksi ne štejejo več za kriminalno vsebino. Kazenski pregon je kljub razmahu, stopnjevanju in zaostrovanju sovražnega govora redek, v zadnjih letih pa je skoraj popolnoma izginil. V prispevku so analizirani vzroki za to, nato sledi razprava o tem, ali imata pri obravnavanju sovražnega govora pravo in pravosodje sploh še kakšno vlogo, ali pa sta se ji (so jima jo) povsem odrekli. Pomanjkanje pravnega in pravosodnega odgovora poskušajo zapolniti civilnodružbene iniciative, ki so se razvile z namenom odzivanja na sovražni govor, zastavlja pa se vprašanje, ali ga lahko tudi ustrezno nadomestijo. Prispevek se zaključi s priporočili za zakonodajno in sodno vejo oblasti in civilno družbo ter s specifičnimi priporočili za vrhovno državno tožilstvo, ki je trenutno ključna ovira za pregon sovražnega govora.
COBISS.SI-ID: 1240429
Poglavje govori o sovražnem govoru proti priseljencem v Sloveniji v zadnji tretjini leta 2015. Najprej s pomočjo sociologije nacionalizma analizira naraščanje rasističnih proti-priseljenskih in protimuslimanskih stališč v spletnem okolju. Primer Slovenije nato obravnava v širšem evropskem kontekstu pozicioniranja "begunske krize" v družbenih omrežjih oziroma spletnih medijih ter raziskuje odzive političnih elit na obravnavano dogajanje. Na koncu pregleda še najpomembnejše dogodke, ki so bili vključeni v razpravo o spletnem sovražnem govoru v Sloveniji. Pri tem obravnava pojav spletnega sovražnega govora kot neposreden odraz širše krize migracijske, integracijske in azilne politike Evropske unije. To poglavje zato trdi, da je treba naslavljati produkcijo rasističnih politik in diskriminatorno obravnavo beguncev in migrantov z analizo retorike političnih akterjev kot ključnih pobudnikov sovražnega govora.
COBISS.SI-ID: 1246573