Poglavje v komentarju Kazenskega zakonika analizira ureditev 297. člena, ki prepoveduje javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Avtorji orišejo ozadje kazenskopravne ureditve "sovražnega govora" (npr. Okvirnega Sklepa Sveta 2008(913/PNZ), razmerje med ureditvijo in prakso v Sloveniji ter sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Analizirajo tudi uporabo določbe 297. člena za pojave sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih.
COBISS.SI-ID: 16903505
Namen prispevka je problematizirati trenutno stanje, v katerem se pravo in pravosodne institucije ne odzivajo na sovražni govor, saj ga v praksi ne štejejo več za kriminalno vsebino. Kazenski pregon je kljub razmahu, stopnjevanju in zaostrovanju sovražnega govora redek, v zadnjih letih pa je skoraj popolnoma izginil. V prispevku so analizirani vzroki za to, nato sledi razprava o tem, ali imata pri obravnavanju sovražnega govora pravo in pravosodje sploh še kakšno vlogo, ali pa sta se ji (so jima jo) povsem odrekli. Pomanjkanje pravnega in pravosodnega odgovora poskušajo zapolniti civilnodružbene iniciative, ki so se razvile z namenom odzivanja na sovražni govor, zastavlja pa se vprašanje, ali ga lahko tudi ustrezno nadomestijo. Prispevek se zaključi s priporočili za zakonodajno in sodno vejo oblasti in civilno družbo ter s specifičnimi priporočili za vrhovno državno tožilstvo, ki je trenutno ključna ovira za pregon sovražnega govora.
COBISS.SI-ID: 1240429
Monografija naslavlja vprašanje položaja ranljivih skupin v sistemu upravnega prava. Avtorica vprašanje obravnava skozi osem različnih tematik iz materije upravnega urejanja, in sicer prek vprašanja načela varstva pravic strank v upravnem postopku, položaja otrok v upravnem postopku, vprašanj državljanstva in apatridnosti, naslavljanja diskriminacije pred upravnim sodiščem, priznanja mednarodne zaščite za LGBT-osebe, instituta referenduma in njegovega vpliva na položaj manjšin in drugih ranljivih skupin, pravnega položaja LGBT-oseb in istospolnih partnerjih v upravnem pravu ter načela solidarnosti na področju upravljanja z migracijami v kontekstu širitve Evropske unije.
COBISS.SI-ID: 302160128
Poglavje govori o sovražnem govoru proti priseljencem v Sloveniji v zadnji tretjini leta 2015. Najprej s pomočjo sociologije nacionalizma analizira naraščanje rasističnih proti-priseljenskih in protimuslimanskih stališč v spletnem okolju. Primer Slovenije nato obravnava v širšem evropskem kontekstu pozicioniranja "begunske krize" v družbenih omrežjih oziroma spletnih medijih ter raziskuje odzive političnih elit na obravnavano dogajanje. Na koncu pregleda še najpomembnejše dogodke, ki so bili vključeni v razpravo o spletnem sovražnem govoru v Sloveniji. Pri tem obravnava pojav spletnega sovražnega govora kot neposreden odraz širše krize migracijske, integracijske in azilne politike Evropske unije. To poglavje zato trdi, da je treba naslavljati produkcijo rasističnih politik in diskriminatorno obravnavo beguncev in migrantov z analizo retorike političnih akterjev kot ključnih pobudnikov sovražnega govora.
COBISS.SI-ID: 1246573
V članku proučujemo značilnosti komentarjev na Facebook straneh najbolj obiskanih novičarskih portalov v Sloveniji v obdobju 2010-2017. Pri tem se osredotočamo na družbeno nesprejemljivi diskurz (DND) v okviru dveh tem, ki sta v tistem obdobju delili javnost, in sicer na begunsko krizo in pravice LGBT oseb. Rezultati kažejo, da je delež komentarjev, ki izražajo DND, visok in stabilen – v obeh temah in v vseh treh izbranih medijih znaša okoli polovico vseh komentarjev. Med portali so presenetljivo majhne razlike v notranji strukturi in značilnostih tovrstnega komentiranja, izraziteje se razlikujejo po obsegu in vrsti DND. Ni pa mogoče z gotovostjo potrditi prisotnosti organiziranih oziroma povezanih komentatorskih kampanj. Rezultati ponujajo enega prvih vpogledov v značilnosti komentatorskega okolja v Sloveniji, časovne dimenzije komentiranja in povezanosti med komentatorji. Prispevek bo v 2020 objavljen v znanstveni reviji Teorija in praksa.