V prispevku »Poskus drugačne interpretacije 297. člena KZ-1« pa avtor zavzame stališče, da je trenutna interpretacija te zakonske določbe v praksi zastarela in neprimerna modernim življenjskim okoliščinam. Ob povzemanju sodne prakse ESČP avtor zato s teoretičnega in praktičnega vidika predstavi argumente za moderno, širšo interpretacijo tega kaznivega dejanja na alternativen način, s presojanjem potencialne (in ne konkretne) nevarnosti za zavarovane pravne dobrine ter tako, da bi bil osebam, zoper katere je kaznivo dejanje izvršeno, priznan položaj oškodovancev.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 16326993Andrej Motl in dr. Neža Kogovšek Šalamun sta 13. decembra 2018 sodelovala na Posvetu o svobodi govora in sovražnem govoru pri predsedniku države Borutu Pahorju v Predsedniški palači v Ljubljani. Z namenom izmenjave strokovnih mnenj o trenutni ureditvi področja ter o ustrezni razmejitvi med svobodo govora in sovražnim govorom je predsednik na posvet povabil 16 sogovornikov iz različnih področij. Andrej Motl z UL, Fakultete za družbene vede je predstavil predvsem izzive, povezane z leta 2013 sprejetim pravnim stališčem Vrhovnega državnega tožilstva o pregonu sovražnega govora po 297. členu Kazenskega zakonika. Zaradi zelo strogih kriterijev za kazenski pregon, predvsem zahteve po konkretiziranem ogrožanju javnega reda in miru, mnogi zelo problematični primeri sovražnega govora namreč niso obravnavani. Kot težavo je izpostavil tudi to, da so se usmeritve tožilstva prek pravnega stališča iz kazenskega do neke mere razširile tudi na družbeno razumevanje koncepta sovražnega govora. Dr. Neža Kogovšek Šalamun se je v svojem prispevku osredotočila na vprašanje odsotnosti kazenskega pregona na področju najhujših oblik javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, na problem tožilstva kot »vratarja« in na odsotnost pravnega sredstva v primeru ovrženja ovadbe, saj vse skupaj rezultira v popolni odsotnosti odgovorov pravosodja na ta problem.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
Predplačniške storitve so v porastu, zato avtor v prispevku »Je hramba prometnih podatkov uporabnikov predplačniških storitev zakonita?« razpreda o tem, ali v Sloveniji sploh obstaja zadovoljiva pravna podlaga za hrambo prometnih podatkov uporabnikov teh storitev. Avtor sklene, da hramba prometnih podatkov uporabnikov predplačniških storitev zaradi neustrezne zakonske ureditve praviloma ni dovoljena, s čimer je organom preiskovanja in pregona onemogočeno razkrivanje storilcev kaznivih dejanj javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 16238929