V prispevku »Poskus drugačne interpretacije 297. člena KZ-1« pa avtor zavzame stališče, da je trenutna interpretacija te zakonske določbe v praksi zastarela in neprimerna modernim življenjskim okoliščinam. Ob povzemanju sodne prakse ESČP avtor zato s teoretičnega in praktičnega vidika predstavi argumente za moderno, širšo interpretacijo tega kaznivega dejanja na alternativen način, s presojanjem potencialne (in ne konkretne) nevarnosti za zavarovane pravne dobrine ter tako, da bi bil osebam, zoper katere je kaznivo dejanje izvršeno, priznan položaj oškodovancev.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 16326993Članek uvodoma predstavlja ustavnopravna izhodišča, relevantna za razmejevanje med prekrški in kaznivimi dejanji, nato pa avtor normo kaznivega dejanja iz 297. člena KZ-1 gramatikalno in teleološko primerja z določbami Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), Zakona o medijih (Zmed) ter Zakona o varstvu javnem redu in miru-1 (ZJRM-1). Ugotavlja, da se zakonski znaki kaznivega dejanja iz 1. odstavka 297. člena KZ-1 ne prekrivajo z določbami ZVarD in Zmed, kar pa ne velja za določbe ZJRM-1. Te so namenjene sankcioniranju vedenja ali ravnanja storilca, ki je usmerjeno zoper splošno varnost javnega reda in miru, predvideni izvršitveni načini določb ZJRM-1 pa so lahko tudi taki, da se z njimi posega v telesno (ter duševno) celovitost druge osebe – kar oboje sovpada z ureditvijo kaznivega dejanja v 297. členu KZ-1. Norme se prekrivajo tudi z vidika krivdne oblike odgovornosti storilca, njegove motiviranosti za ravnanje, kraja izvršitve dejanja ter izvršitvenih oblik. Avtor sklene, da se nekatere prekrškovne norme po svojem pomenu tako popolnoma prekrivajo z zakonskimi znaki kaznivega dejanja in med njimi ni nobene ločnice, ugotovi pa tudi, da so nekatera prekrškovna ravnanja, zaradi nastanka prepovedane posledice, družbi bistveno bolj nevarna od tistih, ki bi javni red in mir v okviru inkriminacije iz KZ-1 lahko le ogrozila, navkljub temu pa je zanje predvidena blažja kazenska sankcija.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 16735057Predplačniške storitve so v porastu, zato avtor v prispevku »Je hramba prometnih podatkov uporabnikov predplačniških storitev zakonita?« razpreda o tem, ali v Sloveniji sploh obstaja zadovoljiva pravna podlaga za hrambo prometnih podatkov uporabnikov teh storitev. Avtor sklene, da hramba prometnih podatkov uporabnikov predplačniških storitev zaradi neustrezne zakonske ureditve praviloma ni dovoljena, s čimer je organom preiskovanja in pregona onemogočeno razkrivanje storilcev kaznivih dejanj javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 16238929V priročniku so predstavljeni načini za prijavo sovražnega govora na družbenih omrežjih. Uvodoma so povzete smernice omrežij, na podlagi katerih ta obravnavajo sovražni govor na svojih platformah in splošni nasveti za prijavo vsebin. Možnosti uporabnikov družbenih omrežij za ukrepanje so natančneje predstavljene na primeru platform Facebook, Twitter in Youtube. Ob tem so opisani tudi drugi načini odzivanja, ki jih imajo uporabniki na voljo, če se želijo zoperstaviti sovražnemu govoru. Na kratko so predstavljeni nasveti za uredniško moderiranje prispevkov uporabnikov na spletnih forumih in skupinah na družbenih omrežjih ter nasveti za izvedbo kontranaracij proti sovražnemu govoru.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 295352832Andrej Motl in dr. Neža Kogovšek Šalamun sta 13. decembra 2018 sodelovala na Posvetu o svobodi govora in sovražnem govoru pri predsedniku države Borutu Pahorju v Predsedniški palači v Ljubljani. Z namenom izmenjave strokovnih mnenj o trenutni ureditvi področja ter o ustrezni razmejitvi med svobodo govora in sovražnim govorom je predsednik na posvet povabil 16 sogovornikov iz različnih področij. Andrej Motl z UL, Fakultete za družbene vede je predstavil predvsem izzive, povezane z leta 2013 sprejetim pravnim stališčem Vrhovnega državnega tožilstva o pregonu sovražnega govora po 297. členu Kazenskega zakonika. Zaradi zelo strogih kriterijev za kazenski pregon, predvsem zahteve po konkretiziranem ogrožanju javnega reda in miru, mnogi zelo problematični primeri sovražnega govora namreč niso obravnavani. Kot težavo je izpostavil tudi to, da so se usmeritve tožilstva prek pravnega stališča iz kazenskega do neke mere razširile tudi na družbeno razumevanje koncepta sovražnega govora. Dr. Neža Kogovšek Šalamun se je v svojem prispevku osredotočila na vprašanje odsotnosti kazenskega pregona na področju najhujših oblik javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, na problem tožilstva kot »vratarja« in na odsotnost pravnega sredstva v primeru ovrženja ovadbe, saj vse skupaj rezultira v popolni odsotnosti odgovorov pravosodja na ta problem.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)