V5-1711 — Zaključno poročilo
1.
Osamljenost pri mladostnikih: raziskava s pomočjo pametnih telefonov

Osamljenost je pred kratkim privabila pozornost znanstvenikov, saj je potrebno boljše poznavanje tega fenomena ter njegovih posledic na različne skupine glede na spol in starost. Do zdaj je bila večina pozornosti namenjena tej problematiki med starejšimi odraslimi; vendar se zdi, da so tudi mlajši posamezniki zelo ranljivi za osamljenost. Namen tega prispevka je odpreti perspektivo glede osamljenosti ali socialne izolacije mladostnikov. Tudi v starostni skupini, ki je bila obravnavana v tej študiji (posamezniki med 14 in 16 let), je osamljenost pogosta težava. Potrebno je razjasniti prispevek interneta in družbenih medijev k temu pojavu. Ozaveščanje o resnosti osamljenosti za posameznikovo zdravje in dobro počutje se zdi danes ključnega pomena. Za preprečevanje posledic osamljenosti je potrebno sprejeti ukrepe na različnih ravneh.

COBISS.SI-ID: 1541751492
2.
Razvoj in veljavnost Vprašalnika osebne stigme glede samomora (PSSQ)

Škodljive posledice stigme so bile prepoznane v raziskavah stigme duševnih bolezni, vendar izkušnje stigmatizacije, povezane s samomorilnim vedenjem, niso prejele dovolj pozornosti. Pomanjkanje preprostega samoocenjevalnega instrumenta za ugotavljanje osebne stigme glede samomora je spodbudilo nastanek tega prispevka. Cilj je bil razviti in oceniti veljavnost Vprašalnika osebne stigme glede samomora (PSSQ). Nabor postavk za PSSQ je temeljil na kvalitativnih podatkih in je bil testiran na vzorcu 224 odraslih iz splošne populacije (povprečna starost = 32,68 leta, 83% žensk), ki so poročali o vseživljenjski izkušnji s samomorilnostjo. Za izbiro postavk je bila uporabljena faktorska analiza. Za oceno veljavnosti sta bili uporabljeni lestvici The Self-Stigma of Mental Illness Scale - Short form (SSMIS-SF) ter Suicide Behaviors Questionnaire - Revised (SBQ-R). Na podlagi analize je bilo za PSSQ izbranih 16 postavk, ki tvorijo tri medsebojno povezane dejavnike (zavračanje, minimizacija in samoobtoževanje). Rezultati PSSQ so potrdili predvidene odnose s stigmo duševnih bolezni in samomorilnostjo, kar kaže na veljavnost instrumenta, vendar veljavnost lestvice zahteva nadaljnje raziskave na kliničnih populacijah. Na novo razvit PSSQ je mogoče uporabiti za ocenjevanje izkušenj s samomorilnim vedenjem povezane stigme pri samomorilnih posameznikih.

COBISS.SI-ID: 1541036484
3.
Pismenost o duševnem zdravju med odraslo populacijo v Sloveniji

Stopnja pismenosti o duševnem zdravju je povezana z znanjem in stališči o duševnih motnjah in virih pomoči ter pomembno vpliva na iskanje pomoči v duševni stiski. V raziskavi smo preučevali pismenost o duševnem zdravju in poznavanje virov pomoči v duševni stiski med odraslimi prebivalci Slovenije. V spletni raziskavi je sodelovalo 1189 odraslih udeležencev (591 moških in 598 žensk), iz vseh slovenskih regij. Približno 30% udeležencev se je v preteklosti že soočilo s težavami v duševnem zdravju, od tega več žensk. Stopnjo pismenosti o duševnem zdravju smo ocenjevali z Lestvico pismenosti o duševnem zdravju (MHLS). Ženske dosegajo statistično značilno višje rezultate kot moški. Prav tako dosegajo udeleženci, ki poročajo o predhodnih težavah v duševnem zdravju statistično značilno višje rezultate od tistih, ki težav niso imeli. Udeleženci so svoje poznavanje virov pomoči v duševni stiski ocenjevali na lestvici od 1 (zelo slabo) do 5 (zelo dobro). Le 22% udeležencev meni, da vire pomoči v duševni stiski poznajo dobro ali zelo dobro, pri tem ženske ocenjujejo svoje znanje višje kot moški. Zaključimo lahko, da se samoocena poznavanja virov pomoči v duševnih stiskah sklada z rezultati, ki jih udeleženci dosegajo na Lestvici pismenosti o duševnem zdravju, pri čemer ženske dosegajo statistično značilno višje rezultate kot moški.

COBISS.SI-ID: 1541603268
4.
Stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči v povezavi s pismenostjo o duševnem zdravju in stigmatizacijo duševnih motenj med študenti v Sloveniji

Za številne težave na področju duševnega zdravja obstajajo različni učinkoviti pristopi obravnave, a le majhen delež ljudi s težavami v duševnem zdravju prejme ustrezno pomoč. Med glavne razloge za nizko stopnjo iskanja pomoči uvrščamo nizko stopnjo pismenosti o duševnem zdravju in stigmatizacijo duševnih motenj. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšna so stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči med slovenskimi študenti ter kako so ta stališča povezana z nekaterimi socio-demografskimi in drugimi dejavniki. Raziskali smo tudi pismenost o duševnem zdravju ter preučili nivo stigmatizacije duševnih motenj. V raziskavi je sodelovalo 331 študentov. Študenti imajo v splošnem pozitivna stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči. Sprejemljiva stališča do iskanja strokovne psihološke pomoči so pozitivno povezana z boljšo pismenostjo o duševnem zdravju in negativno s stigmatizacijo duševnih motenj. Študenti medicine in psihologije imajo pozitivnejša stališča do iskanja pomoči kot študenti drugih študijskih smeri. Bolj sprejemljiva stališča pa izražajo tudi posamezniki, ki bolje poznajo različne možnosti pomoči, imajo do le-teh boljši dostop in so v preteklosti že imeli izkušnjo s strokovnjakom na področju duševnega zdravja.

COBISS.SI-ID: 1541559236
5.
Socialni dejavniki tveganja za samomorilno vedenje starejših odraslih: stopnja socialne izolacije, občutek osamljenosti in prisotnost želje po smrti, ki jo povzročajo medosebni odnosi

Slovenija ima visok količnik samomora pri starejših od 65 let. Samomor je kompleksen pojav, ki je posledica bioloških, psiholoških, socialnih in ekonomskih dejavnikov tveganja. Namen te študije je raziskati interakcijo med socialnimi dejavniki, zlasti med stopnjo socialne izolacije, občutkom osamljenosti, občutkom da smo drugim v breme, občutkom odtujenosti v odnosih ter tveganjem za samomorilno vedenje med starejšimi odraslimi. Poleg tega se postavlja vprašanje, ali imajo lahko socialni dejavniki preventivno vlogo, ki ščiti pred samomorilnim vedenjem. Vzorec (N=120) sestavljajo ljudje, starejši od 60 let, ki živijo v Sloveniji. Uporabili smo testno baterijo, ki je bila sestavljena iz vprašanj o posameznikovih demografskih podatkih ter socialni izolaciji. Stopnjo tveganja za samomorilno vedenje smo merili s Payklovo lestvico (PSS). Uporabili smo Vprašalnik o medosebnih potrebah (INQ-15) za ocenjevanje občutka »biti v breme« ter občutka odtujenosti v odnosih. Osamljenost smo ocenili s kratko obliko lestvice osamljenosti UCLA. V pričujočem prispevku s konference so predstavljene ugotovitve študije.

COBISS.SI-ID: 1541313220