Pričujoči prispevek tematizira vprašanja (ne)enakosti spolov v akademskem polju v Sloveniji in vlogo institucij pri reproduciranju neenakosti v njem. V članku najprej na osnovi nekaterih izbranih statističnih podatkov predstavimo trenutno "stanje stvari" v slovenskem akademskem prostoru in ugotavljamo, kakšna je razporeditev moči (odločanja) v njem. V nadaljevanju z analizo samopredstavitvenih dokumentov treh slovenskih univerz, dostopnih na njihovih spletnih straneh, posebnih institutov, ukrepov ali politik enakosti spolov na tem področju skušamo poiskati odgovor na vprašanje, kako spol mislijo izbrane akademske institucije v Sloveniji. Zbrane podatke in ugotovitve nato primerjamo s stanjem na izbranih bližnjih akademskih institucijah (Univerza na Dunaju in Univerza v Bologni), ki vzpostavljanje enakosti spolov razumeta kot prednostno nalogo. Glede na tako pridobljene in primerjane podatke prispevek sklenemo z ugotovitvijo, da akademske institucije v Sloveniji spola ne mislijo.
COBISS.SI-ID: 68537186
Namen prispevka je mapirati razvoj ženskih študijev in študijev spola (ŽŠŠS), v akademskem polju v Sloveniji. Slovenija je prva med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, zdaj državami, v katerih je ŽŠŠS uspelo vstopiti v to polje in postati del institucionaliziranih univerzitetnih študijev. V tem prispevku se sprašujem: kako, kdaj in zakaj se je to zgodilo? Kako je to povezano z ženskim in feminističnim gibanjem in politikami do vprašanj in zahtev žensk? Kakšne so bile ovire v tem procesu? Kdo so bile_i akterke_ji in kateri so bili dejavniki, ki so podpirali zahteve za vključevanje ŽŠŠS v akademski prostor? Kako se je to področje razvilo v zadnjih nekaj desetletjih? Katere so faze tega razvoja? Katera področja so delala prodore in katera so zamujala in katera so še vedno zunaj tega procesa? Katera tematska področja se poučujejo pri teh predmetih na ŽŠŠS? Na kateri stopinji in kakšni so moduli, ki jih ponujajo? Kdo predava?
COBISS.SI-ID: 11576905
Pričujoči prispevek razpravlja na temo spolnega strukturiranja sodobne slovenske družbe in izhaja iz stališča, da je spolna struktura ena pomembnejših struktur, ki je bila dolgo časa veljala za naravno in nespremenljiva ter zato neproblematično. Avtorica teoretska izhodišča (spolno strukturiranje, spolni režimi, spolni red) P. Bourdieu, R. Connell, B. Skeggs aplicira na analizi spolne strukture ter premikov in vztrajanj v polju edukacije v Sloveniji ter ugotavljala, kako so premiki v tem polju vplivali na širše spremembe v spolni strukturi družbe v zadnjih nekaj desetletjih. Na osnovi analize in interpretacije statističnih podatkiv v polju edukacije avtorica ugotavlja, da so strukture v polju edukacije vztrajne, saj se kljub temu, da so dekleta in ženske v zadnjih nekaj desetletjih na tem področju dosegle velike uspehe, to ni zamajlo obstoječih spolnih režimov teh institucij, saj najprestižnejša ter simbolno najpomembnejša mesta, mesta moči še vedno prevladujoče zasedajo moški. Homosocialna preprodukcija je na teh mestih izrazita, opravičujejo pa jo z navidez nevtranimi pravili in meritokratskimi principi, ki da so po naravi brez-spolni. Podobno velja tudi za podorčje prava. Iz pričujoče analize bi bilo zato težko sklepati, da so kazniva dejanja žensk poseldica pridobljene družbene moči, temveč prej iz občutka nemoči in deprivilegiranosti.
COBISS.SI-ID: 2073678
Namen objavljene raziskave je bil zagotoviti boljši vpogled v razloge, zaradi katerih se mladi odrasli, predvsem mlade ženske, odločajo za učiteljski poklic. Empirični del članka temelji na pilotni študiji, ki vključuje 132 študentk_ ov pedagoške fakultete, podatki pa so zbrani s pomočjo vprašalnika. Z raziskavo so avtorice poskušale analizirati, katere značilnosti bodočega poklica so za anketirane najbolj zaželene. Identificiratle so dejavnike izbire učiteljskega poklica, posebej pa so ugotavljale, kako repondentke_i percipirajo ugled učiteljic_ev. Rezultati so potrdili hipotezo, da je številčna prevlada žensk v učiteljskih poklicih učinek harmonizacije percepcije polja, v katerega stopajo respondentke (tj. učiteljskega poklica) s svojim habitusom. Pri tem se je kot posebej pomembna izkazala percepcija učiteljskega poklica kot poklicanosti, ki jo je mogoče povezati s koncepti skrbi, dajanja in pomoči. Rezultati potrjujejo tudi tezo, da je možnost usklajevanja zasebnega življenja in poklicnega dela pomembna za vse repondentke_e ne glede na spol.
COBISS.SI-ID: 11575113
Avtorici v poglavju monografije predstavita koncept edukacijske meritokracije, ki je postala regulativna ideja šolskega in akademskega polja. Kljub uveljavljenemu prepričanju, da je meritokratski kriterij nevtralen in objektiven kriterij zasluženega nagrajevanja truda in pameti posameznika_ce, avtorici svarita pred nereflektiranim slavljenjem meritokracije, ki ga je mogoče zaznati v vse bolj prisotnih pozivih k znanstveni odličnosti. Z analizo položaja žensk v slovenskem akademskem prostoru pokažata na meje in domete meritokratske logike, ki še vedno vzdržuje hegemone strukture in ni spolno občutljiva.
COBISS.SI-ID: 12794441