V prvem delu prispevka avtorici ponudita odgovor na vprašanje, kaj je prinesel koncept meritokracije v edukacijski sistem in kako je pripseval k večji socialni mobilnosti predvsem žensk v socialistični in postsocialistični ureditvi v Slovenskem prostoru. Hkrati opozorita na meje in kontradiktornosti koncepta, posebej v luči enakosti med spoli v šolskem polju. Pod drobnogled jemljeta, v kakšnem razmerju sta meritokracija in spol. Zato v drugem delu pozornost namentita težavam koncepta. Pri tem opozorita na ovire in izzive, pred katere so postavljene ženske v slovenskem akademskem polju. Pri tem se naslonita na anlizo uradnih dokumentov in nacionalne strategije, ki zadevajo visokošolske institucije.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 12129865Liberalni feminizem je ob ekonomski in politični komodifikaciji žensk popolnoma spregledal razred in druge osi neenakosti in podreditve, opozarjata Metka Mencin Čeplak in Mirjana Ule. Kaj lahko storimo? V intervjuju dve vodilni slovesnki feministki ponujata svoja mnenja i poglede v luči stoletja feministične misli.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 35826525V preteklih desetletjih je postalo nemogoče razmišljati o edukaciji, ne da bi se pri tem vsaj dotaknili inkluzivne edukacije. Enakost participacije in dostopa do kurikula, ob sicerjšnji enakosti dosežkov, sicer predstavljata pomemben cilj edukacijskih reform, manj jasno pa ostaja, kako te cilje doseči. Inkluzivna edukacija predstavlja enega od možnih rešitev teh problemov, pa je privzemanje pojma inkluzije s strani dominatnih diskurzov onkraj edukacije, proizvedlo zmedo glede samega pomena in vsebine pojma, zmedo, ki je dobro znana tistim, ki so odgovorni za implementacijo inkluzije – učiteljem. V pričujoči predstavitvi se bomo osredotočile na stališča slovenskih učiteljic do inkluzivne edukacije. Pri tem bomo s pomočjo konceptov medicinskega in socialnega modela nezmožnosti skušale orisati tudi nekaj značilnosti njihovega diskurza o inkluziji. Naše ugotovitve slonijo na podatkih mednarodne raziskave, ki se je poslužila kombinirane metode raziskovanja in smo jo izvedle v letih od 2011 do 2014. V prvi fazi raziskave smo podatke zbirale z vprašalnikom, ki smo ga poslale učiteljicam slovenskih osnovnih šol. V končni vzorec je bilo vključenih 346 učiteljic iz 30 šol. V drugi fazi raziskave smo podatke zbirale z individualnimi intervjuji ter intervjuji s fokusnimi skupinami, s čimer smo skušale poglobiti naše razumevanje stališč učiteljic do inkluzije. Iz rezultatov obeh faz je razvidno, da imajo učiteljice večinoma pozitivna stališča do inkluzije, pri čemer pa je pristen tudi določen nivo ambivalentnosti. Naklonjenost učiteljic do inkluzije ima namreč svojo mejo, temeljeno denimo v vrsti in teži otrokovih posebnih potreb, kar kaže, da so stališča učiteljic do inkluzije vsaj deloma usidrane v okvir medicinskega pojmovanja nezmožnosti. Našo prezentacijo zaključujemo z nekaterimi omejitvami naše raziskave in konceptualnega ogrodja.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 12283977