Spremembe na področju državnega financiranja, ki so se v zadnjih treh desetletjih pojavile po vsem svetu, so močno vplivale na zmožnost držav, da obdržijo prejšnjo raven socialnega varstva, kot ga je omogočal prejšnja politika države blaginje. Zaradi teh sprememb, ki se med drugim že kažejo v čedalje manjših prihodkih upokojencev, so začeli nekateri raziskovalci proučevati alternativne načine blaženja njihovega vpliva na blaginjo starejših med upokojitvijo. Ena izmed teorij, razvitih s tem namenom, se nanaša na koncept blaginje, ki temelji na premoženju. V skladu s to teorijo naj bi bilo premoženje, ki si ga ljudje ustvarijo v obliki stanovanjskih nepremičnin, finančni vir, ki bi lahko upokojencem v stiski zagotavljal prihodek. S tem člankom avtorji dopolnjujejo razprave na tem področju z vidika srednjeevropske države oziroma regije, ki je bila do zdaj le redko vključena v znanstveni diskurz o tej temi. Medtem ko je bil v nekaterih državah opažen manjši uspeh pri izvedbi ukrepov na tem področju, ugotovitve naše raziskave, ki jih predstavljamo v tem članku, kažejo, da slovenski upokojenci močno zavračajo vse mehanizme, ki smo jih jim predstavili kot možnosti za izkoriščanje finančnega kapitala, ki ga imajo kot lastniki stanovanj. Na osnovi teh ugotovitev sklepamo, da obstaja le majhna možnost, da bi starejše osebe v Sloveniji kdaj resno razmišljale in da bi dejansko implementirali predlagane instrumente z namenom izboljšanja svojega finančnega stanja v starosti.
COBISS.SI-ID: 35896669
Kljub razvoju različnih možnosti stanovanjske oskrbe po Evropi se starejši pogosto soočajo z izbiro, da ostanejo doma s podporo družine in/ali formalnih služb oziroma se preselijo v dom za starejše. Vendar pa je premalo raziskano, kako se starejši ljudje glede na te želje razlikujejo in ali mlajše kohorte starejših glede tega razmišljajo drugačne. V članku so prikazane stanovanjske izbire starejših z omejitvami, ki so opredeljene kot hipotetično stanje za visoke potrebe po oskrbi. Premerjane so najpogostejše možne izbire – to je bivanje doma (s socialno podporo na domu ali obiski dnevnega varstva) ali selitev v oskrbovano stanovanje oziroma dom za starejše. Analiza klastrov je razkrila pet različnih skupin starejših ljudi, ki so se pri izbiri razlikovale med različnimi možnostmi bivanja doma z domačo oskrbo ali z dnevnim varstvom. Raziskane so bile razlike med skupinami v treh dimenzijah, ki vplivajo na odločitve o bivanju doma ali selitvah, in sicer na ravni navezanosti, zadovoljstva s stanovanjem in razpoložljivosti podpore, ki pogosto delujejo kot omejitve prednostnih možnosti. Rezultati predstavljajo zapletenost postopka odločanja v zamišljenih pogojih omejenosti in kažejo veliko raznolikost med preferencami ljudi. Kažejo tudi, da ima precejšen delež starejših močno preferenco le glede ene možnosti (dve skupini klastrov).
COBISS.SI-ID: 16967171
Različne študije kažejo, da se starejši ne želijo seliti, medtem ko so zdravstveni problemi eden od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na odločitve za preselitev. V naši študiji smo na podlagi obsežnega anketiranju starejših v Sloveniji testirali pripravljenost starejših, da sprejmejo različne stanovanjske možnosti. Naš poudarek je bil na stališčih anketirancev do različnih stanovanjskih možnosti, še posebej manj znanih, kot so sobivanje starejši ljudje, gospodinjske skupnosti, oskrbniške družine za starejše in večgeneracijske stanovanjske stavbe. To je pomembno za prihodnji razvoj stanovanjskih in oskrbnih politik, ker se bodo morali v večini držav stanovanjski trgi prilagoditi naraščajočemu deležu starejšega prebivalstva in njihovim raznolikim potrebam. Uporabili smo metodo hierarhičnega razvrščanja, da bi analizirali, katere stanovanjske možnosti so za starejše sprejemljive in da bi jih združili v skupine glede na njihov odnosa do preselitve ter da bi ugotovili, kakšne so značilnosti teh skupin.
COBISS.SI-ID: 35752541
Glede na demografsko stanje in projekcije staranja prebivalstva je eno od ključnih vprašanj v naši družbi, kako zagotoviti kakovostno bivanje v starosti. To vprašanje se nanaša na primerna stanovanja in tudi na širše bivalno okolje. Ustrezno stanovanje in okolica namreč opredeljujeta možnosti starejših ljudi, da ohranjajo samostojnost in se dejavno vključujejo v življenje skupnosti. To jim omogoča, da uresničijo svojo zmožnost za ohranjanje dobrega fizičnega in duševnega zdravja, hkrati pa so jim s tem zagotovljeni ustrezna zaščita, varnost in skrb. Starejšim ljudem mora biti kar najbolj omogočeno, da kot neločljiv sestavni del družbene skupnosti živijo polno, zdravo, varno in zadovoljno življenje. Svetovna zdravstvena organizacija zato spodbuja razvoj starosti prijaznih mest oziroma okolij, ki vključujejo kakovostna stanovanja za starejše osebe, ustrezen zunanji prostor in dostopnost različnih storitev. Posvečanje pozornosti vsem tem vidikom bivanja je ključno za razvoj vključujočih bivalnih okolij, v katerih starejši ljudje ostanejo dejavni ter živijo kakovostno in izpolnjujoče življenje. Zaradi pomembnosti stanovanja in bivalnega okolja za starejšega človeka je v knjigi predstavljen obsežen in podroben pregled različnih vidikov bivanja starejših ljudi v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 43285763
Stanovanje spada med osnovne človekove dobrine in pravice. Njegova vloga je mnogostranska, saj omogoča zadovoljevanje številnih človekovih potreb, poleg tega stanovanje ni omejeno le na ozek bivalni prostor, ampak vključuje tudi širše bivalno okolje, v katerem posameznik prebiva. Odnos posameznika do stanovanja in bivalnega okolja se skozi njegovo življenje spreminja. Zlasti v času starosti naj bi dobilo stanovanje še poseben pomen. Kot kažejo raziskave, želijo starejši zato čim dalj časa ostati v svojem bivalnem okolju, saj naj bi bili nanj navezani. Da bi ugotovili, ali spoznanja o navezanosti starejših na lastno bivalno okolje držijo tudi za Slovenijo, smo v članku analizirali, koliko so na svoje stanovanje in širše bivalno okolje navezani starejši v Sloveniji in kako so z bivanjem v njem zadovoljni. Analiza je potrdila našo predpostavko, da so tudi slovenski starejši na svoj dom oziroma domače okolje zelo navezani in da so z bivanjem v njem zadovoljni. Pokazalo se je še, da so med starejšimi glede tega nekatere razlike, ki so odvisne od tega, koliko so ljudje stari, kje živijo in koliko časa že bivajo v svojem domu.
COBISS.SI-ID: 35387741