1.

Urbanizem za čas staranja prebivalstva

Urbanistično načrtovanje se sooča z velikimi izzivov glede uskladitve morebitnih strukturnih vrzeli med grajenim okoljem in staranjem prebivalstva. Grajeno okolje je namreč pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost življenja ljudi, še posebej starejših. Urbanistično načrtovanje mora biti zato trajnostno tudi z vidika starajoče se družbe, saj igra pomembno vlogo pri omogočanju starejšim, da kljub starosti in s tem povezanimi mobilnostnimi, senzornimi in kognitivnimi težavami ostanejo aktivni člani družbe, zlasti lokalne skupnosti, v kateri bivajo.

B.04 Vabljeno predavanje

COBISS.SI-ID: 2875075

2.

Funkcionalna oviranost: ovire v bivalnem prostoru

Leta 2006 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Konvencijo o pravicah oseb s funkcionalnimi oviranostmi, ki izhaja iz načel ustavne listine Združenih narodov. Namen konvencije je spodbujati, varovati in osebam s funkcionalnimi oviranostmi zagotavljati polno in enakopravno uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin vključno s pravico do dostopa brez vsakršnih ovir v bivalnem prostoru. Ocenjuje se, da funkcionalno ovirani ljudje sestavljajo od 15 do 20 % aktivnega prebivalstva Evrope. Ker se razvite države soočajo s hitrim naraščanjem starejšega prebivalstva, zlasti tistih, ki so stari več kot 80 let, lahko v prihodnje pričakujemo, da se bo delež funkcionalno oviranih ljudi v družbi še povečal. V prispevku so predstavljene ovire v bivalnem okolju, s katerimi se starejši ljudje vsakodnevno srečujejo. Predstavljene so tudi nekatere rešitve, s pomočjo katerih bi lahko funkcionalno ovirani čim dlje ostali polnovredni člani družbe in bi bili kot taki aktivno vključeni v družbeno življenje.

B.04 Vabljeno predavanje

COBISS.SI-ID: 2859459

3.

Oskrba in pomoč za starejše na domu

Oskrba na domu je ena ključnih storitev za zagotavljanje kakovostnega staranja v domačem bivalnem okolju. V Sloveniji se je začela razvijati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar je vanjo vključenih le majhen delež starejših. V prispevku je predstavljeno, katere oblike pomoči starejši prejemajo oziroma bi jih potrebovali za opravljanje določenih dejavnosti. Izkazalo se je, da družina v Sloveniji starejšim predstavlja primarnega oskrbovalca in torej potrjuje za Slovenijo visoko stopnjo družinskosti, kjer pa je žal podpora družinskim oskrbovalcem s strani socialnih politik relativno majhna.

F.30 Strokovna ocena stanja

COBISS.SI-ID: 2869955