Ta članek temelji na ugotovitvah raziskave, ki je bila leta 2018 izvedena med starejšimi (65+) v Sloveniji. Raziskava je temeljila na Saundersovi (1990) tezi, ki opisuje stanovanja kot fizični in družbeni prostor, ki ga posamezniki nadzorujejo, v katerem izražajo svojo osebnost, zasebnost in varnost. Poleg tega nas je vodila tudi Sommervilleova (1997) kvalifikacija stanovanj kot središča družinskega življenja, svobode, neodvisnosti, individualnosti, samoizražanja in družbenega statusa ter kot opora pri delu in preživljanju prostega časa. Hkrati je ključnega pomena tudi spoznanje, da se odnos posameznikov do stanovanja ali doma spreminja v njihovem življenju. Glede na vedno večji delež starejšega prebivalstva v Sloveniji je nujno, da se vsi pomembnejši akterji (zlasti oblikovalci politik in raziskovalna skupnost) pravočasno lotijo in iščejo ustrezne rešitve zapletenih vprašanj glede stanovanja in bivanja starejših ljudi. Ključni cilj mora biti omogočiti primerno bivalno okolje, prilagojeno potrebam, željam in navadam starejših, da se zagotovi dostojna kakovost življenja v starosti. Kot tak je bil glavni namen raziskave raziskati možnost in ukrepe, potrebne za zagotovitev optimalnih pogojev za kakovostno staranje v domačem bivalnem okolju, in podporne storitve, potrebne starejšim, da čim dlje ostanejo polnopravni člani družbe in s tem dejavno vključeni v družbeno življenje.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2924995Za zahodno družbo je značilno, da se vse bolj stara. Slovenija pri tem ni izjema. Demografske spremembe in nove finančne razmere vedno bolj vplivajo na vzdržnost javnih financ in posledično na zagotavljanje stanovanjske oskrbe za starejše. V Evropski uniji se zato vedno bolj širi spoznanje, da tega problema ni mogoče rešiti z do zdaj uporabljenimi stanovanjskimi modeli in drugimi oblikami oskrbe starejših; namesto tega bo treba razviti nove rešitve in uvesti nove oblike storitev, ki bodo učinkovitejše in finančno manj obremenjujoče. Aktivno staranje, družba za vse starosti in storitve, ki omogočajo starejšim samostojno življenje, so torej koncepti, ki so v zadnjih letih glavne teme raziskovalnih programov v Evropski uniji. Njihov cilj je znižati naraščajoče stroške oskrbe s stanovanji za starejše in zagotavljanja storitev, s čimer se zmanjša pritisk na javne finance, hkrati pa se starejšim omogoči, da čim dlje ostanejo aktivni člani družbe. Eden od načinov, kako se je družba odzvala na takšna vprašanja, je zamisel, da bi morali starejši čim dlje ostati v domačem okolju, kjer bi bili sposobni čim bolj neodvisno voditi svoje življenje z najboljšo možno kakovostjo življenja. Koncept se imenuje »staranje v domačem bivalnem okolju« ali »staranje na kraju bivanja«. Ta zamisel je v družbi široko podprta, ker je skladna z željami in potrebami starejših. Večina bi jih namreč rada ostala doma, v istem znanem bivalnem in družbenem okolju, prav tako pa bi radi čim dlje ohranili svojo neodvisnost in samozavest. Ta oblika življenja v Sloveniji je zanimiva, ker je država doslej razvila predvsem institucionalno obliko stanovanjske oskrbe starejših, ki je med vsemi oblikami stanovanjske oskrbe najdražja. Po drugi strani pa je za Slovenijo značilna visoka stopnja lastniških stanovanj in nizka mobilnost prebivalstva. Iz tega bi lahko domnevali, da je mogoče kakovostno staranje v domačem bivalnem okolju zagotoviti s prilagajanjem grajenega okolja in zagotavljanjem dostopnih podpornih storitev v skupnosti. Zlasti iz teh razlogov je pomembno raziskati različne vidike staranja v domačem bivalnem okolju, zlasti potrebe in želje starejših v zvezi s tem, ovire in pomanjkljivosti, s katerimi se srečujejo, ter prostorske razlike med njimi. Zaradi teh razlogov je bila v Sloveniji med letoma 2017 in 2020 izvedena nacionalna študija z naslovom Model staranja kakovosti v Sloveniji. Študijo je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (številka projekta J5-8243). Njen glavni cilj je bil določiti optimalne pogoje za kakovostno staranje in podporne storitve, potrebne starejšim, da čim dlje ostanejo polnopravni člani družbe in s tem dejavno vključeni v družbeno življenje, vse pa podpira sistem, ki je finančno vzdržen za družbo. Najpomembnejši rezultati študije so bili predstavljeni na konferenci in v prispevku.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2923459V Sloveniji prevladuje lastniška struktura stanovanj in stanovanjskih enot. Več kot 80 % naseljenih stanovanj je lastniških. To je zaradi dveh procesov. Prvič, do osamosvojitve leta 1991 je bila prisotna tako imenovana »samogradnja« najbolj razširjena oblika gradnje individualnih hiš. Drugič, po osamosvojitvi je bila izvedena korenita privatizacija najemnih stanovanj v državni lasti. Vendar pa se je v obdobju hitrega staranja prebivalstva izkazalo, da lastniški stanovanjski sklad ni primeren za spreminjajoče se potrebe starejših. Ta članek zato predstavlja bivalne razmere v lastniških stanovanjih, z vidika bivanja starejših ljudi. Stanovanjske hiše, ki so jih zgradili samograditelji, so na primer zelo velike, zgrajene v dveh ali treh nadstropjih s stopnišči, ki so neogrevana in slabo osvetljena, vhodi v visokem pritličju, ki so dostopni le po stopnicah. Sobe v takih hišah so pogosto majhne, tlorisni načrti pa ne dovoljujejo spreminjanja različne uporabe prostorov in organizacije življenja. Hodniki so ozki, kopalnice pogosto ni v glavnem bivalnem prostoru, neprimerna je tudi kopalniška oprema (npr. kad namesto tušev, odsotnost oprijemal) itd. Zaradi slabe oskrbe z gradbenim materialom in opremo so graditelji vgradili poceni materiale. Samograditelji so pogosto sami prilagajali osnovni načrt hiš, vendar so se številne rešitve, ki so jih samograditelji razumeli kot dobre in so v tistem času dobro služile, v starosti pokazale, da so neprimerne. V večstanovanjskih stavbah je bila zaradi kroničnega pomanjkanja stanovanj po drugi svetovni vojni gradnja osredotočena na hitro in poceni gradnjo večjega števila stanovanj v zgoščenih soseskah. Tako kot druge socialistične države so tudi v naši takratni državi državna podjetja začela graditi stanovanjske bloke za delavce, ki so izhajali pretežno iz kmetijskega prebivalstva, ki se je selilo v mesta, saj je bilo tam lažje najti vir dohodka. A bivalni načrti večstanovanjskih stavb in stanovanj v njih so bili predvideni za zdrave, mlade, družine z otroki. Zato se je enako kot pri stanovanjskih hišah samograditeljev tudi za to gradnjo, ki je bila prostorsko minimalistična, racionalna, poceni, montažna, v starosti izkazalo, da ima veliko arhitekturnih ovir, kot so stopnice, pragovi, drseča tla, težka vrata, preozki hodniki itd. Poleg arhitekturnih ovir članek predstavlja tudi druge negativne strani bivanja starejših v lastniških stanovanjskih hišah, na primer stroške vzdrževanja, in predlaga nekatere rešitve.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2901443Prispevek predstavlja del rezultatov obsežne raziskave, ki smo jo izvedli, o stanovanjskih in življenjskih razmerah starejših v Sloveniji, ki bivajo v svojih domačih bivalnih okoljih. Cilj raziskave je bil izvesti poglobljeno analizo na to temo, ki je zajemala naslednje vidike: kakovost stanovanj, stanovanjske potrebe in preference, socialni odnosi v stanovanjskem okolju, alternativne stanovanjske možnosti in gospodarske vidike, povezane s stanovanjem. Ta razprava se osredotoča predvsem na kakovost bivanja in življenjske razmere starejših. Kot kažejo že doslej izpeljane raziskave na tem področju, tudi rezultati te raziskave razkrivajo relativno visoko stopnjo zadovoljstva starejših s svojimi stanovanjskimi in življenjskimi razmerami. Ta ugotovitev predstavlja fokus razprave v drugem delu prispevka po predstavitvi rezultatov ankete. Vprašanja, na katera poskušamo najti odgovore, so: a) ali so stanovanja, v katerih živijo starejši ljudje, resnično tako kakovostna kot anketiranci nakazujejo in b) če niso, zakaj so potem starejši navidezno precej zadovoljni s svojimi nekvalitetnimi stanovanji?
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2888131Oskrba na domu je ena ključnih storitev za zagotavljanje kakovostnega staranja v domačem bivalnem okolju. V Sloveniji se je začela razvijati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar je vanjo vključenih le majhen delež starejših. V prispevku je predstavljeno, katere oblike pomoči starejši prejemajo oziroma bi jih potrebovali za opravljanje določenih dejavnosti. Izkazalo se je, da družina v Sloveniji starejšim predstavlja primarnega oskrbovalca in torej potrjuje za Slovenijo visoko stopnjo družinskosti, kjer pa je žal podpora družinskim oskrbovalcem s strani socialnih politik relativno majhna.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 2869955