Os mikrobiota–črevesje–možgani je dvosmerna komunikacijska pot med obema organoma neposredno prek receptorjev osrednjega živčevja ali prek epigenetičnih mehanizmov različnih presnovkov, npr. SCFA, GABA, [beta]-hidroksibutirat. Uravnavanje črevesne mikrobiote s prehrano, življenjskim slogom itd. bi torej lahko učinkovalo na čustveno stanje in depresivne motnje. Sestava prehrane vpliva na sestavo črevesne mikrobiote, mikrobni profil presnovkov in posledično na čustveno stanje in depresijo v okviru sistemskega biološkega pristopa. Spremembe mikrobiote v črevesju in mikrobnega profila črevesja (butirat, GABA, [beta] -hidroksibutirat) vplivajo na epigenetično regulacijo (acetilacija histona, metilacija DNA) in gensko izraznost receptorjev in mediatorjev (SLC6A4, BDNF, GABA, GPR), ki sodelujejo pri depresivnih motnjah.
COBISS.SI-ID: 33824473
Po ocenah naj bi po svetu za depresijo trpelo 350 milijonov ljudi. Z raziskavo The World Mental Health Survey, ki je potekala v 17 državah, so ugotovili, da je povprečno eden od 20 ljudi navajal depresivno epizodo v preteklem letu. Pretekle raziskave so pokazale, da je depresija zmerno dedna, iskanje t. i. manjkajoče dednosti pa doslej še ni obrodilo sadov. Težavnost prepoznavanja skupnih genskih različic za nagnjenost k depresiji morda lahko pripišemo velikemu številu vzorcev, potrebnih za zaznavanje majhnih vplivov na genetsko tveganje, in heterogeni naravi velike depresivne motnje (VDM). Cilj naše raziskave je bil ugotavljanje morebitne povezave med družinsko anamnezo depresije oziroma VDM in prisotnostjo domnevnih tveganih različicah dobro preučenih genov SLC6A4 , COMT in PCLO. Analizirali smo 133 bolnikov z VDM (30 % s pozitivno družinsko anamnezo VDM in 70 % naključno izbranih primerov) in jih primerjali z 279 zdravimi kontrolami. Primerjava bolnikov z depresijo in kontrol ni pokazala pomembnih razlik v genotipu in porazdelitvi alelov. Po stratifikaciji bolnikov glede na družinsko anamnezo se je pokazalo, da je alel PCLO rs2522833 C pomembno manj pogost pri bolnikih s pozitivno družinsko anamnezo (p = 0,001), kar kaže na morebitno razliko genske strukture VDM med družinsko obremenjenimi in naključnimi bolniki ter manj pomembno vlogo skupnih tveganih genskih različic.
COBISS.SI-ID: 34052825
Demence so klinično in genetično heterogena skupina nevrodegenerativnih motenj. Demenc genetskega izvora pogosto ni mogoče klinično razlikovati od negenetsko pogojenih. Cilj te retrospektivne raziskave je bil ovrednotiti prispevek kliničnega eksomskega sekvenciranja pri demencah, ki so potencialno povezane z monogensko genetično predispozicijo. Preiskovanci in metode: V obdobju med januarjem 2014 in decembrom 2017 smo preučevali 20 zaporednih bolnikov, mlajših od 65 let; 14 jih je imelo diagnozo frontotemporalne demence (FTD), 3 alzheimerjeve bolezni z zgodnjim nastopom (EOAD) in 3 neopredeljene demence. Poleg kliničnega eksomskega sekvenciranja 57 genov, povezanih z demenco, smo vse paciente testirali tudi na ekspanzijo C9orf72 heksanukleotida. Rezultati: Genetski izvor smo našli pri 6 pacientih: dve mutaciji gena PSEN1 (p.Pro264Ser and p.Phe105Cys) pri bolnikih z EOAD; ekspanzijo C9orf72 in mutacijo MAPT (c.1920+16C)T) pri skupini bolnikov s FTD; mutacijo MAPT (c.1920+16C)T) in verjetno patogeno mutacijo TYROBP (p.Asp32Asn) pri pacientih z neopredeljeno demenco. Zaključki: Preliminarni rezultati nakazujejo pomemben diagnostični prispevek kombinacije obsežnega kliničnega eksomskega sekvenciranja in usmerjenega testiranja na ekspanzijo C9orf72 k prepoznavanju redkih genetskih vzrokov demence.
COBISS.SI-ID: 33824729
Samomor je kompleksen preplet samomorilnih načinov in obstranskih dejavnikov z domnevno ogrožajočimi komponentami, ki predstavljajo pravi vzrok samomorilnih dejanj. Prav ti na videz nepomembni dejavniki predstavljajo ključne mejnike v mreži osebnih, kulturnih, genetskih in biodinamičnih dejavnikov, ki izoblikujejo samomorilni način in posledično odločajo o življenju oziroma smrti. Preiskovanci in metode: Izhajali smo iz Registra samomorov Republike Slovenije, ki ga vodi Univerzitetna Psihiatrična klinika Ljubljana; uporabili smo kombinacijo atributov, ki se spreminjajo tako znotraj spremenljivk kot med njimi. Zaradi omejene aplikacije standardnih statističnih metod in analiz v takih primerih smo uporabili metodo strojnega učenja, multimetodični hibridni pridstop, ki omogoča združevanje različnih pristopov in strojnega učenja (drevesa odločanja, genetski algoritmi in suplementarni vektorji). V raziskavo je bilo vključenih 56 712 oseb s poskusom samomora in 21 913 oseb, ki so storile samomor. Izbrali smo samomorilna dejanja z obema možnima izidoma: samomorilnim poskusom in samomorom. Na osnovi analize strojnega učenja smo opredelili atribute dejanj glede na njihovo smrtonosnost: samomorilni poskus in samomorilno odločitev.
COBISS.SI-ID: 33958361