Rak endometrija in rak jajčnikov se v razvitem svetu najpogosteje pojavljata pri ženskah po menopavzi. Obe vrsti raka sta odvisni od steroidnih hormonov, saj imajo steroidni hormoni, predvsem estrogeni, vlogo pri razvoju teh dveh bolezni. Po menopavzi sinteza estrogenov v jajčnikih sicer ne poteka, estrogeni pa se lahko sintetizirajo v nekaterih perifernih tkivih. Ta lokalna sinteza je odvisna od zmožnosti celic za vnos steroidnih prekurzorjev; estron-sulfata in dehidroepiandrosteron-sulfata. Vnos teh molekul poteka s pomočjo prenašalnih proteinov iz proteinskih družin OATP in OAT. Članek vključuje pregled trenutnega znanja na področju intrakrinega delovanja steroidnih hormonov, vloge prekurzorskih molekul, transmembranskih prenašalnih proteinov in encimov lokalne sinteze estrogenov. Zbrani so tudi podatki o prisotnosti posameznih proteinov iz proteinskih družin OATP, OAT, SLC51 in ABC, kakor tudi encimov lokalne sinteze, pri raku endometrija in raku jajčnikov. Sledi razprava o možnostih uporabe teh proteinov kot novih tarč za razvoj zdravil.
COBISS.SI-ID: 33256153
V razvitem svetu rak endometrija predstavlja najpogostejši ginekološki rak. V študiji smo lokalno sintezo estradiola (E2) proučevali z določanjem koncentracije E2 in prekurzorske molekule androstendiona (A-dion) in z analizo metabolizma A-diona, estron-sulfata (E1-S) in estrona (E1) v tkivu raka endometrija in okolnega kontrolnega endometrija. V rakavem tkivu se je A-dion metaboliziral v testosteron, E2 pa ni nastal, medtem ko sta se E1-S in E1 metabolizirala v E2. Več E2 je nastalo v rakavem tkivu endometrija. V ekspresijski študiji nismo zaznali statistično značilnih razlik v izražanju genov aromatazne poti sinteze E2 (CYP19A1) in sulfatazne poti sinteze E2 (STS, HSD17B1, HSD17B2) v rakavem, v primerjavi s kontrolnim endometrijem. Ravni mRNA CYP19A1 in HSD17B1 so bile zelo nizke, gen HSD17B14, ki je povezan z metabolizmom E2 v manj aktiven E1 pa je bil statistično značilno manj izražen v rakavem tkivu; predvsem pri bolnicah z limfovaskularno invazijo. Na ravni proteinov z metodama prenosa western in imunohistokemijskega barvanja nismo zasledili statistično značilnih razlik v količini proteinov STS in HSD17B2 med rakavim in kontrolnim tkivom. V rakavem tkivu smo zaznali močno obarvanje za STS in HSD17B2 in šibko obarvanje za SULT1E1 in HSD17B1. Naši rezultati kažejo, da se v rakavem tkivu E2 lahko sintetizira iz E1-S po sulfatazni poti, sinteza iz A-diona po aromatazni poti pa ne poteka.
COBISS.SI-ID: 33290457