V preglednem znanstvenem članku so navedeni etiologija, ekološki dejavniki, patogeneza, klinična slika, diagnostika, zdravljenje in preprečevanje lymske borrelioze. Komentar: Vabljen članek v prestižni reviji.
F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 4721580Avtorji na podlagi lastnih ugotovitev in pregleda literature osvetlijo pomen CXCL13 v diagnostiki lymske nevroborelioze in predvidijo področja in raziskave, ki so potrebne za poglobitev razumevanja diagnostičnega pomena CXCL13. Komentar: Editorial v prestižni znanstveni reviji.
F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 19228931Statini delujejo protivnetno in potencialno protimikrobno, vendar je sporno, ali blagodejno vplivajo na potek infekcijskih bolezni. V tej študiji smo ocenili vpliv že obstoječe uporabe statinov na potek in izid lymske nevroborelioze, ki se kaže kot meningoradikulitis (Bannwarthov sindrom). V študijo je bilo vključenih 123 zaporednih bolnikov z Bannwarthovim sindromom, od katerih se je 18 (14,6%) zdravilo s statini. Za oceno vpliva uporabe statinov na potek in izid bolezni so bile opravljene uni in multivariatne analize. Statistično pomembne povezave med predhodnim zdravljenjem s statini in kliničnimi manifestacijami, rezultati laboratorijskih testov in izidom Bannwarthovega sindroma nismo našli. Komentar: Rezultati, pomembni za vsakdanjo klinično prakso z ugodnimi ekonomskimi učinki.
F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 29554435Izhodišča. Podatki o lymski boreliozi pri bolnikih, zdravljenih z rituksimabom, so omejeni na poročila o posameznih primerih. Metode. Pregledali smo podatke o odraslih bolnikih z diagnozo tipičnega erytema migrans (EM) v ambulanti za lymsko boreliozo UKC Ljubljana v desetletnem obdobju 2008–2017. Za vse bolnike so bile klinične in laboratorijske informacije pridobljene prospektivno z uporabo standardiziranega vprašalnika. Rezultati. Med 4.230 odraslimi bolniki z diagnozo EM je 7 (0,17%) bolnikov, od tega 5 žensk in 2 moška s srednjo starostjo 65 (55–66) let, prejemalo rituksimab zaradi osnovne bolezni. Pri teh 7 bolnikih so bili znaki razširjene lymske borelioze (43%) in stopnje izolacije borelij iz krvi pred zdravljenjem z antibiotiki (40%) nenavadno visoki v primerjavi z ustreznimi ugotovitvami pri imunokompetentnih bolnikih z diagnozo EM v isti ustanovi (8% in (2%). Prisotnost z lymsko boreliozo povezanih sistemskih simptomov in borelijskih protiteles v serumu je bila nižja od pričakovane (14% in 29% pri bolnikih, ki so prejemali rituksimab, v primerjavi s 25% in 65% pri imunokompetentnih bolnikih). Pri vseh 7 bolnikih je bil izid zgodnje lymske borelioze 1 leto po zdravljenju z antibiotiki, ki se uporabljajo za imunokompetentne bolnike z EM, odličen. Zaključki. Ugotovitve pri 7 bolnikih z EM, ki so prejemali rituksimab zaradi osnovne bolezni, kažejo, da se okužba pri tej skupini bolnikov sicer pogosteje razširi kot pri bolnikih z ohranjeno imunostjo, da pa je izid 1 leto po zdravljenju z antibiotiki, ki se uporabljajo za imunokompetentne bolnike, odličen. Komentar: Rezultati, pomembni za vsakdanjo klinično prakso z ugodnimi ekonomskimi učinki.
F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 6290604Da bi ocenili, ali so razlike v poteku zgodnje lymske nevroborelioze med ameriškimi in evropskimi bolniki posledica nižje stopnje spirohetemije v Evropi, smo primerjali več spremenljivk pri bolnikih z erythema migrans (EM) in pozitivno borelijsko kulturo krvi in to pri 93 ameriških bolnikih, okuženih z Borrelia burgdorferi, in 183 evropskih bolnikih, okuženih z Borrelia afzelii (144) ali Borrelia garinii (39). V primerjavi s spirohemičnimi slovenskimi bolniki, okuženimi z B. afzelii, so se ameriški bolniki s pozitivno kulturo krvi bistveno redkeje spomnili predhodnega vboda klopa na mestu kožnih sprememb in imeli EM krajši čas; pri ameriških bolnikih so bili pogosteje prisotni več kot ena kožna sprememba (multipli EM), regionalna limfadenopatija, sistemski simptomi, povečana vrednost SR, nizko število limfocitov v krvi in ??zaznavna protitelesa proti boreliji v vzorcih krvi v akutni in rekonvalescentni fazi. Podobne razlike so opazili, ko so ameriške bolnike primerjali s slovenskimi bolniki z okužbo z B. garinii, vendar vse primerjave niso dosegle statistične signifikantnosti. Ugotovitve so primerljive s tistimi, o katerih so poročali pri bolnikih s pozitivno borelijsko kulturo kože, in ne podpirajo hipoteze, da je razlog za opažene razlike večja pogostnost spirohetemije pri ameriških bolnikih z EM v primerjavi z evropskimi bolniki z EM. Komentar: Rezultati, pomembni za vsakdanjo klinično prakso.
F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 59069699