Povečana razpolaga podatkov zračnega snemanja LiDAR (Light Detection And Ranging) omogoča nove priložnosti za okoljske simulacije. V članku predstavimo novo metodo za ocenitev vetrnega vira s pomočjo simulacije vetra čez 3D geometrijo izločeno iz klasificiranih podatkov LiDAR. V dveh fazah, za vsak časovni korak, izvedemo simulacijo vetrnega toka z metodo hidrodinamike zglajenih delcev (angl. Smoothed Particle Hydrodynamics, SPH). Najprej čez nizkoločljivostni digitalni model višin (angl. Digital Elevaton Model, DEM), nato pa čez visokoločljivostne podatke LiDAR. Vhodne delce vetra inicializiramo z logaritmičnim profilom vetra, kjer upoštevamo aerodinamično grobost površja. Vetrni energijski potencial ocenimo na podlagi integrirane moči vetra. Simulirane hitrosti vetra smo validirali z meritvami za obdobje enega leta, kjer smo dosegli ujemanje za 80,72% in 90,81% pri uporabi podatkov urbanega predela in podeželja.
COBISS.SI-ID: 20593686
V tem članku obravnavamo uporabo interpolativnega kodiranja za stiskanje verižnih kod. Uporabljajo se najbolj priljubljene verižne kode, vključno z verižnimi kodami Freeman v osmih (F8) in štirih smereh (F4), točkovne verižne kode (VCC) in tri-ortogonalne verižne kode (3OT). Celoten cevovod stiskanja sestoji iz transformacije Burrows-Wheeler, transformacije Move-To-Front in interpolativnega kodiranja, ki je bil izboljšan s kodiranjem FELICS in novim kodiranjem ?. Predlagan pristop smo primerjali z najsodobnejšimi algoritmi stiskanja verižnih kod. Za VCC, 3OT in F4 so dobljeni rezultati nekoliko boljši od obstoječih pristopov. Toda najpomembnejše izboljšanje smo dosegli z verižno verigo F8, kjer je predstavljeni pristop bistveno boljši.
COBISS.SI-ID: 20898838
Z naraščajočo urbanizacijo in okoljskimi skrbmi zaradi porabe energije in izpustov stavb je potreba po energetsko-učinkovitim oblikovanjem stavb večja kot kadarkoli. V tem članku se tega izziva lotimo z novo metodo za napovedovanje in optimizacijo toplotne obremenitve (celotna energetska obremenitev za ogrevanje oziroma hlajenje) stavbe v realnem okolju, ki ga sestavljajo visoko-ločljivostni podatki LiDAR, pri čemer se upoštevajo tudi dolgoročne meteorološke meritve, izračunano direktno in anizotropno difuzno obsevanje, senčenje iz okolice in topografija terena. V optimizacijskem delu metode je oblika stavbe optimizirana glede na napovedano toplotno obremenitev. Napoved toplotne obremenitve je bila preverjena z uveljavljeno programsko opremo EnergyPlus. V eksperimentih je bila pravokotna stavba optimizirana na ravnem in urbanem področju. Preverjen je bil tudi vpliv posameznih parametrov oblike stavb na toplotno obremenitev. V povprečju je predlagana metoda izboljšala neto toplotne pribitke stavbe za več kot 103 kWh/m2 in zmanjšala toplotno obremenitev za 234.18 kWh/m2 glede na začetno obliko stavbe.
COBISS.SI-ID: 20948246