Raziskava je osredotočena na kinematične parametre vozila (hitrost in pospešek) in parametre obnašanja voznikov (kritični interval in časovni presledki) v turbo krožnih križiščih. Empirične ocene teh parametrov so koristne pri kalibriranju mikrosimulacijskih prometnih modelov ali pri določanju parametrov obnašanja v zaprtih modelih za določitev zmogljivosti turbo krožnih križišč (modelih sprejemljivih časovnih praznin), uporabni pa so tudi pri oceni emisij ispušnih plinov motornih vozil. Raziskava je temeljila na potekanju prometa v prvem turbo krožnem križišču v mestu Maribor, v Sloveniji. Leta 2016 je bilo posnetih veliko vzorcev potekanja prometa z visokokakovostnimi video posnetki () 50 sličic na sekundo). Vse trajektorije vožnje vozil so bile pridobljene z metodami in algoritmi, značilnimi za tehniko digitalne obdelave slik (DIP), s filtriranjem diskretnega signala traktorij vozil f (t)i z valovno analizo. Rezultati raziskav so pokazali, da so hitrosti vozil na uvozih precej zmerne (pod 25 km/h, na oddaljenosti 15 m pred uvozno črto), pospeški pa imajo vrednosti pod 2m/s2 na uvozih in 1,5 m/s2 na krožnem vozišču. Kritični intervali tc (porazdeljeni v skladu z Erlangovo funkcijo porazdelitve verjetnosti (PDF)) in časovni presledki tf (porazdeljeni v skladu z inverznim Gaussovim PDF) imajo po drugi strani vrednosti v razponu tc = 4.03-5.48s in tf = 2,52-2,71s, odvisno od tega ali gre za desnega ali levega zavijalca in glavno ali stransko prometno smer.
COBISS.SI-ID: 21323798
Obravnava okoljskih bremen, ki jih povzročajo stavbe, je postala ena prednostnih nalog gradbenega sektorja. Pričujoč prispevek obravnava vpliv oblikovnih parametrov, kot sta geometrija in velikost, na okoljski izkaz stavbe, pri čemer je izvedena analiza življenjskega cikla za pet poenostavljenih referenčnih modelov stavb z enakimi lastnostmi iz vidika toplotne prehodnosti termalnega ovoja in konstrukcijske nosilnosti. Posamezni modeli predstavljajo izbrane tipologije manjših lesenih stavb, kot so samostojna hiša, dvojček, vrstna hiša, dvoetažna hiša in trietažna hiša. Numerična analiza je bila izvedena s programskim orodjem “Baubook eco2soft”, ki prikazuje okoljski izkaz skozi naslednje kazalnike: potencial nastanka toplogrednih plinov (GWP), potencial zakisljevanja (AP) in skozi kazalnik porabe neobnovljivih virov primarne energije (PENRT). Analiza je bila izvedena za življenjski dobi stavbe 50 in 100 let. Rezultati so pokazali jasno linearno korelacijo med obliko in okoljskim izkazom stavbe, pri čemer se ponuja uporaba linearne interpolacije in ekstrapolacije kot preprostega orodja za namen približne napovedi okoljskega profila stavbe glede na njeno obliko. Dodatno pa zaključki izpostavljajo tudi predloge izboljšanja posameznih parametrov zasnove stavbe, kar predstavlja veliko podporo načrtovalskemu procesu.
COBISS.SI-ID: 21975830
Prispevek obravnava mehanski odziv lameliranih lesenih nosilcev z različnimi strižnimi veznimi sredstvi. Izvedeni so bili eksperimentalni, analitični (gama metoda) in numerični (analiza končnih elementov) postopki za določitev vpliva strižnih povezav na togost in nosilnost lesenih lameliranih nosilcev. Štiri točkovni upogibni preskusi so bili izvedeni na lesenih nosilcih lepljeni s togim lepilom, elastomernim lepilom, na vijačenih nosilcih (z navpičnimi in poševnimi vijaki) in na nosilcih brez veznega sredstva. Analizirali in primerjali smo rezultate eksperimentalnih testov, analitičnih in numeričnih izračunov. Ti rezultati kažejo, da je upogibna togost poševno vijačenih nosilcev podobna togosti nosilcev lepljenih z elastomernim lepilom. Obe togosti sta do dvakrat večji kot pri nosilcih, ki so povezani z navpični vijaki. Vendar pa je togost lameliranih nosilcev s togim lepilom celo petdeset odstotkov višja od prej omenjene togosti.
COBISS.SI-ID: 21388822
V zadnjih letih je bila opazna eksponentna rast v raziskovalnih prizadevanjih, osredotočenih na avtomatsko spremljanje napredka gradnje. Kljub različnim metodam in pristopom pridobivanja podatkov je uspeh omejen. V prispevku je predlagana nova metoda, pri kateri se spremembe nenehno zaznavajo in oblikujejo kot model stanja, ki se med gradnjo kontinuirano posodablja, za razliko od občasnega pregleda celotne zgradbe v gradnji. Izkazalo se je, da so za pravilno identifikacijo zgrajenih elementov dovolj natančne 3D skenirne naprave nižje resolucije, ki natančno opazujejo aktivna delovna mesta. Takšne naprave za skeniranje so dovolj majhne, da jih je mogoče vgraditi v zaščitne čelade delavcev ali na uporabljene stroje. Na ta način delavci v realnem času zajamejo vsa delovna mesta znotraj in zunaj stavbe ter zajemajo delne oblake točk, njihove lokacije in časovne žige. Delni točkovni oblaki se nato registrirajo in združijo v popoln 4D oblak točke zgradbe v gradnji. Identifikacija izdelanih elementov BIM v takšnem 4D oblaku tock nato rezultira v 4D BIM stanja objekta. Nazadnje se izvede primerjava 4D BIM stanja in načrtovani 4D BIM, ki omogoča identifikacijo razlik med obema modeloma in s tem odstopanja od časovnega plana. O razlikah lahko poročamo v skoraj realnem času, kar omogoča bolj učinkovito vodenje projektov.
COBISS.SI-ID: 21511190
Informacija o prihodu in odhodu avtobusov na avtobusnih postajah je eden ključnih elementov kakovostnega javnega prevoza. Za natančno predvidevanje prihoda avtobusa na avtobusni postaji so potrebne informacije o trenutnem položaju ter pričakovanega časa vožnje potovanja avtobusa do ciljnega postanka. Prispevek raziskuje potovalne hitrosti v različnih časovnih obdobjih in vpliv podatkovnega modela avtobusnega omrežja na točnost napovedi časov prihoda na avtobusnih postajah. Predlagani model klasificira čas potovanja avtobusa v časovna obdobja glede na pretekle podatke in podatkovni model omrežja avtobusov. Predstavljena je razprava o štirih vrstah podatkovnega modela, kot so: podatkovni model, ki ga določajo avtobusna postajališča in križišča cest, podatkovni model, ki je definiran le z avtobusnimi postajami, podatkovni model, ki obravnava posamezne dele omrežja glede na potencialne ovire, ki vplivajo na hitrost vožnje avtobusov, in podatkovni model, kjer je omrežje modelirano s odseki konstantnih dolžin. Primerjalna analiza je izvedena v dveh različnih okoljih, v Ljubljani in Mariboru. Časi potovanja so razvrščeni glede na povprečno hitrost potovanja v štiri časovna obdobja: jutranja konica, popoldanska popoldanska, vikendi in izvenknična obdobja. Simulacije so pokazale, da tako podatkovni model prometnega omrežja kot tudi razvrščanje v časovna obdobja vplivata na točnost napovedi časa prihoda avtobusov na avtobusnih postajah.
COBISS.SI-ID: 21460502