Cilj te študije je bil optimizirati ekstrakcijo oleuropeina iz oljčnih listov s sistematičnim proučevanjem učinkov različnih parametrov ekstrakcije z ultrazvokom (USAE) na količino oleuropeina v primerjavi s klasično solventno ekstrakcijo, maceracijo. Raziskali smo vplive parametrov za običajno ekstrakcijo maceracije in USAE: vrsto topila, razmerje med maso oljčnih listov in volumnom topila ter čas ekstrakcije in temperaturo. Izkoristek ekstrakcije oleuropeina smo določili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti, pri čemer smo določili tudi skupno vsebnost fenolov. Optimizirani pogoji USAE (voda – etanol, 30:70 [v / v], razmerje listov in topil, 1: 5 [m / v]; 2 uri; 25 ° C) so zagotovili ~ 30% večji izkoristek ekstrakcije oleuropeina v primerjavi z običajno maceracijo. Celotna vsebnost fenolov, pridobljena z optimiziranimi pogoji z USAE, je bila večja kot so poročali v drugih študijah. Izkazalo se je, da je USAE učinkovita alternativa običajnim tehnikam ekstrakcije z maceracijo, saj ne samo, da je povečan izkoristek ekstrakcije oleuropeina, ampak nakazuje tudi na številne prednosti, kot je možnost uporabe manjših volumnov topila in krajši čas ekstrakcije pri nižjih temperaturah.
COBISS.SI-ID: 4893560
Oljčne tropine in listi so stranski proizvodi (rastlinski odpadki) pridelave in predelave oljk, ki odloženi v okolje v visokih količinah na majhnih površinah lahko predstavljajo okoljski problem. Ti stranski proizvodi oljkarstva sicer nimajo velike hranilne vrednosti, a so za živali lahko koristen vir hranil in energije ter sekundarnih metabolitov – polifenolov, ki lahko ugodno vplivajo na zdravje živali in kakovost njihovih proizvodov. Ker vsebujejo tudi antinutritivne snovi (lignin, tanini, baker, polifenoli v visokih koncentracijah), jih v krmne obroke lahko dodajamo v omejenih količinah. V Sloveniji sistematičnih raziskav o hranilni vrednosti in uporabi stranskih proizvodov oljkarstva v prehrani živali nimamo, precejšnjo oviro za njihovo vključevanje v obroke predstavlja dejstvo, da je kemijska sestava in vsebnost hranil predvsem v oljčnih tropinah zelo variabilna in odvisna od mnogih dejavnikov pridelave in predelave. V prispevku bomo predstavili rezultate CRP projekta (CRP V4-1621) »Možnosti uporabe ostankov proizvodnje v oljkarstvu«, v okviru katerega smo dve leti sistematično zbirali in analizirali vsebnost hranil in energije v oljčnih tropinah iz slovenskih oljčnikov ter preliminarne rezultate prehranskega poskusa na pitovnih piščancih, ki smo jim v krmo dodali 5 ali 10 % oljčnih tropin oziroma oljčnih listov.
COBISS.SI-ID: 4152968