Gre za članek v - za ved socialnega dela - relevantni mednarodni znanstveni reviji. Članek je rezultat prvega dela podoktorskega projekta, kjer sem veliko pozornosti namenila tudi sami metodologiji raziskovanja (saj je raziskovanje etičnega odločanja zahtevno in slabo opisano področje). K sodelovanju sem pritegnila še raziskovalki iz Italije in ZDA, ki se obe ukvarjata s področjem etike. Članek je imel po meritvah revije velik odmev, je namreč četrti najbolj brani članek v tej reviji - od sredine novembra 2018, ko je bil objavljen, do 20.05.2020, je s strani revije članek pretočilo že 9775 oseb. Povzetek: Prepogosto je razprava o raziskovalni etiki omejena le na korake, potrebne za preprečevanje ponaredb ali za zaščito sodelujočih oseb. Čeprav osrednjega pomena, pa so te teme le delček razmislekov o etičnem raziskovanju - kadar jim posvečamo pretirano pozornost, zanemarimo druge pomembne in pomenljive odločitve. Etične dileme so prisotne skozi ves raziskovalni proces, od tega, kako izberemo raziskovalno temo, kako preučujemo in analiziramo podatke, ter kako te predstavimo. Osredotočenost na tovrstne razmisleke je še posebej pomembna za raziskovalce in raziskovalke v socialnem delu, od katerih se pričakuje, da zaradi svojega področja, kodeksa etike ali teme raziskovanja pokažejo še posebno občutljivost za ranljive populacije, vprašanja socialne pravičnosti, konflikte interesov in spoštovanje dostojanstva in zasebnosti. Pričujoči članek temelji na treh delavnicah od leta 2014 v okviru European Conference for Social Work Research in raziskuje naravo etičnih dilem v raziskovanju; posebno pozornost namenja izzivom, ki so povezani z načelom neškodovanja in z vlogo raziskovalke oz. raziskovalca. Na podlagi predstavljenih primerov članek ponudi priporočila in vire za krepitev etične zavesti in raziskovalne integritete, ki sega preko spoštovanja pravilnikov in zakonodaje.
COBISS.SI-ID: 5064037
Članek je nastal na podlagi ugotavljanja potreb in utemeljenosti raziskovanja etike in poklicne identitete v socialnem delu v Sloveniji (first stage of the project). V prispevku je predstavljenih več besedil, objavljenih v reviji Socialno delo (ali njenih predhodnicah) med letoma 1972 in 2018, ki obravnavajo temo etike pa tudi identitete socialnega dela. Članek opisuje tematike in usmeritve, ki s pomočjo objave v tej reviji oblikujejo teoretsko, interpretativno in mnenjsko polje o etiki in identiteti socialnega dela v Sloveniji. To polje je vsekakor relevantno za razumevanje in uveljavljanje tega, kaj je socialno delo v Sloveniji, kakšni so njegovi cilji, vrednote, avtoriteta, omejitve, ipd., zato bi bilo smiselno o etiki in poklicni identiteti razmišljati in pisati še več kot do zdaj.
COBISS.SI-ID: 5302373
Prispevek je nastal v sodelovanju in s primerjalnim pristopom skupaj z raziskovalcem in Škotske. Ko sem v svoji raziskavi ugotavljala vplive na etično odločanje in poklicno identiteto, je postalo jasno, da so relevantne tudi spremembe v prostorskih okoliščinah, v katerih delajo socialne delavke. Nekaj podobnega je ugotavljal tudi prof. Helm, zato sva skupaj razvila novo temo na področju razumevanja pogojev za strokovno prakso v socialnem delu. Povzetek: V zadnjih desetletjih smo priča spremembam v pogojih, oblikah, tehnologijah in prostorih dela - in tradicionalno 'delovno mesto' številnih poklicev se je spremenilo. Eno od prostorov, kjer se dogaja poklic socialnega dela - pisarna socialne delavke - se je tudi spremenilo, npr. z uporabo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, pa tudi s pristopi, kot so 'agilno delo' in 'odprte pisarne'. Kako to vpliva na izkušnjo vsakdanje prakse pri socialnih delavkah in delavcih, izmenjevanje informacij in interakcijo s kolegi, ter ustvarjanje znanja iz prakse? Ta prispevek predstavlja uvide iz etnografskega raziskovanja na področju socialnega dela z družino na Škotskem in v Sloveniji. Razpravlja o pomenu in izkušnjah z delovnim prostorom za socialne delavke in delavce, premišlja vpliv in pomen materialnih (osebnih) predmetov na delovnem mestu za same socialne delavke in delavce, kot tudi za to, kako le-ti vplivajo na konstrukcijo njihove javne identitete; in zagovarja, da sta prostor in lociranost izrednega pomena za to, kako vsi vpleteni doživljajo socialnodelovne storitve.
COBISS.SI-ID: 5252453
Poglavje v monografski publikaciji opisuje rezultate prvih spoznanj o etični praksi in socialnodelovni identiteti v okviru podoktorskega projekta. Spoznanja osvetljuje s posebnega vidika dokumentarne metode. Pri pisanju sem se povezala s prof. Franz, ki podobne teme raziskuje v Nemčiji (o temi sva tudi skupaj predavali na FHS Neubradenburg - [COBISS.SI-ID 4489317]). Poglavje je že doživelo odmev; o njem v svoji novi knjigi (Bohnsack, R. (2020): professionalisierung in praxeologischer Perspektive: Zur Eigenlogik der Praxis in Kehramt, Sozialer Arbiet und Fruhpadagogik. Verlag Barbara Budrich: Opladen & Toronto), razpravlja prof. dr. Ralf Bohnsack, utemeljitelj dokumentarne metode.
COBISS.SI-ID: 4970085
Članek je nastal kot tisti del raziskovalnega projekta, ki se ukvarja s poklicno identiteto in etičnimi dilemami. Povabila sem pet priznanih profesoric in profesorjev s področja etike v socialnem delu iz petih držav (VB, Nizozemska, Italija, ZDA, Kanada), da komentirajo primer etične dileme socialne delavke iz Slovenije. Rezultat je fascinanten nabor perspektiv o isti temi. Povzetek: V tem članku, ki je nastal v soavtorstvu, vodilna avtorica predstavi primer iz intervjuja s socialno delavko v Sloveniji, pet drugih pa predstavi komentarje etičnih vidikov tega primera. Zgodba opisuje situacijo socialne delavke, ki sodeluje z mladoletno nosečnico pri urejanju posvojitve po rojstvu otroka. Socialna delavka je spoštovala željo po anonimnosti, zato dekleta ni vpisala v informacijski sistem Centrov za socialno delo. Vendar pa je, medtem ko je bila socialna delavka na dopustu, dekle rodilo in anonimnosti ni bilo mogoče ohraniti. Prvi in drugi komentar evalvirata zgodbo na podlagi njene oblike: kot narativ s svojim tempom in zapletom; in kot performans, ki pripovedovalko konstruira kot akterja z etično identiteto. Tretji komentar uporabi normativen moralno filozofski okvir (etika vrlin), zadnja dva komentarja pa uporabita utemeljeno pritlehno teorijo. Četrti komentar prepoznava socialno delavko kot akterko, ki uporabi svojo diskrecijo za delovanje v prostoru, kjer pravila niso določena (predpisov glede anonimnega poroda ni), peti komentar pa postavi v ospredje kodeks etike kot vir etičnih standardov, ki jih socialna delavka ni upoštevala. Članek se zaključi z ugotovitvijo pomena raziskovanja multiplih perspektiv in vzpostavljanja dialoga za razvijanje etičnih razumevanj in ravnanj.
COBISS.SI-ID: 14714371