1.

Etične dileme in izzivi humanizma v socialnem delu danes

Gre za vabljeno (keynote) predavanje na Kongresu socialnega dela, ki se organizira vsakih nekaj let in targetira profesorice in profesorje socialnega dela (domače in tuje), raziskovalke in raziskovalce, socialne delavke in delavce (v vladnem in nevladnem sektorju), študentke in študente in akterje s področja socialnih politik. Dosežek je pomemben zato, ker je imelo predavanje velik odmev med udeleženci, tudi med socialnimi delavkami iz prakse in tudi v akademski sferi. V naslednjih mesecih bo objavljen tudi vabljeni znanstveni članek, ki temelji na tem predavanju. Keynote predavanje je pomembno tudi zato, ker govori o tem, da je avtorica prepoznana kot ključna oseba za to temo v slovenskem socialnem delu. Povzetek: Etično v socialnem delu je globoko povezano z vrednotami, nalogami in cilji tega poklica, ki temelji na povezovanju znanstvenih načel in normativnih sodb. Realnost in praksa socialnega dela pa sta pogosto v neskladju z njegovo – v kodeksih etike, v globalni definiciji socialnega dela in izjavi o etičnih načelih socialnega dela zapisano – etično podstatjo, ki stremi k uveljavljanju družbene pravičnosti, in njegovo humanistično usmeritvijo k enakosti vseh ljudi. Analiza procesov delovanja in odločanja socialnih delavk in njihovih etičnih dilem (poleg slovenskih so dostopne npr. raziskave iz Italije, Nizozemske, Velike Britanije, Nemčije) razkriva pogoste konflikte med željo (kako) pomagati ter administrativnimi in organizacijskimi ovirami: socialne delavke so razpete med izkazovanjem svoje (ekonomske) učinkovitosti in dokazovanjem, komu so s svojim delovanjem pravzaprav zavezane. Tudi v Sloveniji (morda že od finančno-gospodarske krize leta 2008) zaznavamo negativen vpliv neoliberalnih politik in praks novega menedžerializma na prizadevanja za delovanje v največjo korist uporabnikov in uporabnic in v smeri pozitivnih družbenih sprememb. Kot kaže raziskava v Sloveniji (podobno pa tudi raziskave drugje, npr. v Romuniji), odločanje socialnih delavk v praksi poteka v kontekstu nejasne, celo nasprotujoče si zakonodaje, birokratizacije, finančnih omejitev in tehnologij nadzora, na drugi strani pa pričakovanj v zvezi z njihovo osebno požrtvovalnostjo in moralnimi vrednotami, ki naj bi jih zasledovale kljub obremenjenosti, omejenem času za delo z uporabnicami in uporabniki, ter politično in medijsko izpostavljenostjo. Vabljeno predavanje raziskuje, kako je mogoče v tovrstnih kontekstih slediti etičnim načelom in humanističnim usmeritvam socialnega dela? Je socialno delo sploh lahko poklic, v katerem imajo osrednje mesto človekove pravice in humanizem?

B.04 Vabljeno predavanje

COBISS.SI-ID: 5199973

2.

"Mi smo za odnose"

Gre za predstavitev dela ugotovitev podoktorske raziskave na svetovnem kongresu socialnega dela, kar je obenem znanstveni dosežek, obenem pa priložnost za številne in raznolike povratne informacije in sugestije. Obenem dosežek pomeni predstavljanje slovenske znanosti v mednarodnem prostoru. Posledica predstavitve je bilo povabilo za vključitev v mednarodno raziskovalno skupino DARSIG, ki sicer edina na svetu organizira bienalni dogodek na temo odločanja v socialnem delu (konferenca DARE). Povzetek: Raziskava prakse socialnega dela v Sloveniji so pokazale, da je „odnos“ srednje „orodje“, ki socialnim delavcem omogoča razumeti njihovo prakso: "to počnejo". Kvalitativna raziskava s socialnimi delavci je bila izvedena s pomočjo narativnih intervjujev (2016); v prispevku bodo predstavljeni tisti rezultati raziskave, ki so povezani z odnosom v praksi socialnega dela. Repondentke so tematizirale odnose kot: (1) odnosi kot zaupanje in vir opolnomočenja; (2) spoštovanje uporabnikov storitev kot podlage za dobro prakso; (3) medsebojna povezanost med osebnimi odnosi in poklicnim delom. Odnos je bil opredeljen tudi kot perspektiva, ki služi za legitimizacijo poklicnih odločitev in se razume kot strokovni način dela. Socialne delavke in delavci so poročali, da odnos v poklicnem delu nima ustreznega priznanja in to po njihovem mnenju pomeni razvrednotenje poklica, pa tudi strokovnih delavk in delavcev. Raziskava je na drugi strani razkrila tudi to, da so odnosi vendarle jedro v praksi socialnega dela in da je včasih enostavno spregledati, da niso nujno le prostor zaupanja in sodelovanja, lahko so tudi poligon za razmerja moči in tudi razočaranja, zato niso le koristni in varni, ampak lahko pomenijo tudi tveganja. O vseh zgornjih ugotovitvah raziskave bomo razpravljali z vidika posledic za izobraževanje na socialnem delu, ter pripravo socialnih delavcev in delavk za strokovno prakso.

B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci

COBISS.SI-ID: 5024101

3.

Besednjak socialnega dela

K besednjaku socialnega dela, ki je bil prvič objavljen (spletno) leta 2019, sem prispevala z gesli iz področja etike, raziskovanja etike, poklicne identitete, etičnih dilem itd. Besednjak je pomemben za utemeljevanje vede in razvoj terminologije socialnega dela v Sloveniji.

D.11 Drugo

COBISS.SI-ID: 302202368

4.

Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu

Povabljena sem bila k sodelovanju pri prenovi Kodeksa etike v socialnem varstvu. Gre za pomemben dosežek, saj pomeni prepoznavnost v domačem strokovnem okolju za temo etike v socialnem delu; gre za pomemben družbeno-relevantni dosežek, saj je razvoj etičnih standardov in načel vsekakor pomemben del razvoja poklica.

D.11 Drugo

COBISS.SI-ID: 300871424

5.

Učenje in poučevanje etike za sodobno socialnodelovno prakso

Gre za izjemen dosežek, saj sem bila povabljena, da v okviru znanstvene konference EASSW v Madridu leta 2019 opravim vabljeno predavanje - masterclass, skupaj še s tremi mednarodno priznanimi profesoricami iz področja etike. Dogodek pomeni tudi promocijo slovenske znanosti v mednarodnem prostoru. Povzetek: Ta "masterclass" temelji na prepričanju, da so vrednote in etika sestavni del pri zagotavljanju strokovnosti in kvalitete dela v izobraževanju in praksi socialnega dela. Visokokakovostno izobraževanje na področju socialnega dela temelji na ustvarjanju medsebojnega spoštovanja med vsemi udeleženci. To vključuje: vrednotenje različnih znanj; ustvarjanje varnih, a hkrati zahtevnih prostorov za razmislek, kritični dialog in razpravo; in gojenje moralnih vrlin študentov in študentk (npr. poklicna etična modrost, moralni pogum, pravičnost, empatija, poklicna integriteta in poštenost). Cilj tega procesa učenja je omogočiti študentkam in študentom, da delujejo kot metodično ter teoretično usposobljeni in etično predani praktiki. V vse bolj zapletenem in izzivov polnem svetu, kjer primanjkuje sredstev in osebja, je učenje in poučevanje na temo etike bistvena sestavina izobraževanja za socialno delo. Predavateljice bodo delile nekaj svojih pristopov k poučevanju etike za sodobno prakso s prostorom za razpravo in sodelovanje z občinstvom. Posebej se bodo osredotočile na učenje na podlagi primerov, upoštevale bodo prednosti in slabosti različnih vrst primerov in kako jih lahko kreativno uporabljamo pri pouku etike.