Zunajcelični vezikli so heterogena populacija membranskih veziklov s pomembno vlogo v medcelični komunikaciji, ki so iz celic v zunajcelični prostor sproščeni tako in vivo kot tudi in vitro. Izolirali so jih iz raznolikih bioloških vzorcev kot so kri, bronhoalveolarni izpirek, sinovialna tekočina, urin, plodovnica, sperma, mleko, slina; ter iz kultur večine tipov sesalčjih celic. Glede na velikost in mesto nastanka v celici, zunajcelične vezikle ločimo na eksosome (30–100 nm), mikrovezikle (100–1.000 nm) in apoptotska telesca (1.000–5.000 nm). Njihova proteinska, nukleinska (miRNA) in lipidna sestava odseva sestavo celice izvora in je odvisna od trenutnega stanja celice. Posledično so zunajcelični vezikli postali pomemben vir novih biooznačevalcev za raznolika telesna stanja s pomembno diagnostično in prognostično vrednostjo, še posebno za bolezni centralnega živčevja. Raziskave potekajo tudi v smeri ciljanja zunajceličnih veziklov v diagnostične in terapevtske namene, pri čemer pa se znanstveniki srečujejo s številnimi preprekami. Ravno zaradi velikega kliničnega potenciala, se je zanimanje za karakterizacijo, nastanek in vlogo zunajceličnih veziklov v zadnjih letih močno povečalo, pri čemer je prišlo tudi do pomembnega napredka pri razvoju metod za njihovo izolacijo in analizo. V tem preglednem članku bomo opisali vrste zunajceličnih veziklov in metode za njihovo izolacijo in analizo, ter njihovo biološko vlogo in klinični potencial.
COBISS.SI-ID: 32578521
S hipoksijo inducirani faktorji (HIF) spadajo v družino transkripcijskih dejavnikov odzivnih na nizko vsebnost O2, ki je pogosto značilna za čvrste tumorje. Alfa podenota heterodimera HIF je na O2 –občutljiva in ko stabilna med hipoksijo, deluje kot osrednji regulator številnih genov vključenih v signalne poti hipoksije. Spremembe v nukleotidnem zaporedju HIF1A (HIF1 alfa-podenota) ali njegovo izražanje so do sedaj že bile povezane z razvojem številnih bolezni. Zaradi vse večjega zanimanja v preučevanje gena HIF1A je bil pregled obstoječih analiz povezav ključnega pomena. V teh študiji smo pregledali že objavljene podatke o polimofizmih posameznega nukleotida (angl. single nucleotide polymorphism; SNP) HIF1A pri različnih boleznih; v celoti je bilo preučevanih 34 SNP-jev v povezavi s 49 fenotipi, rezultati pa so prikazani z uporabo programske opreme Cytoscape. Med vsemi zbranimi polimorfizmi je bilo 16 SNP-jev značilno povezanih s 40 različnimi fenotipi, vključno s 6 SNP povezanih s 14 različnimi tipi raka. V analizah povezav sta bila najpogosteje preučevana drugačno-pomenska SNP-ja (angl. missense; rs11549465 in rs11549467) locirana znotraj na kisik občutljive domene. Ta študija predstavlja uporabno orodje za raziskovalce s tega področja in lahko prispeva k bolj natančni diagnozi bolezni in določevanju terapevtskih ciljev.
COBISS.SI-ID: 3859080