Zagotavljanje gozdnega reprodukcijskega materiala za potrebe obnove gozdov ob naravnih ujmah večjega obsega ter ob pričakovanih spremembah pravnih zahtev

Hitrost pričakovanih klimatskih sprememb bo po pričakovanjih vplivala na uspevanje gozdnih drevesnih vrst in lahko onemogoči uspevanje gozdov na njihovih obstoječih rastiščih. Različne simulacije razvoja gozdov predvidevajo spremembe razmestitve in drevesne sestave gozdov, ki bodo potekale ob pogostih naravnih ujmah,  razširjanju bolezni in škodljivcev ter razširjanju invazivnih vrst. Z vidika trajnosti in sonaravnosti je nujno, da populacije dolgoročno ohranijo sposobnost prilagajanja.  Hkrati je potrebno zagotoviti možnosti za pospeševanje migracij drevesnih vrst oziroma provenienc in njihovih simbiontov. Slednji lahko pripomorejo k naravnim načinom preživetja v primeru biotskih dejavnikov stresa in motenj. Na kratek rok se lahko gozdovi prilagodijo novim razmeram s fenotipsko plastičnostjo  na dolgi rok pa le s pomočjo evolucijskega potenciala, torej z ohranjanjem ali večanjem genetske pestrosti mladih gozdov, iz katerih se bodo lahko razvili bodoči sestoji. Genetska pestrost namreč omogoča preživetje, prilagajanje in razvoj gozdov v spreminjajočem se okolju in zagotavlja vitalnost gozdov ter njihovo odpornost na bolezni in škodljivce. Za bodoče razmere ni zagotovil, da bo tradicionalno gozdnogospodarsko načrtovanje uspelo prispevati k ohranjanju zdravih gozdov. Zato poteka vse več študij prenosa provenienc med različnimi provenienčnimi območji, višinskimi pasovi in tudi različnimi regijami v Evropi. Pri manjšinskih drevesnih vrstah je 'pospeševanje' genetske pestrosti še bolj potrebno in zahteva aktivno podporo na primer v obliki mešanja gozdnega reprodukcijskega materiala iz več semenskih objektov. Povečuje se tudi pomen živih arhivov in semenskih plantaž z namenom ohranjanja in povečevanja genetske pestrosti. Poleg sprememb v razmerju med naravnim pomlajevanjem in sadnjo in setvijo semena, spremenjene rabe vrst in provenienc, večanja pomena 'genetsko-pospeševalnih' semenskih plantaž, bo treba posebno pozornost posvetiti tudi prilagojeni vzgoji sadik. Pri tem so posebnega pomena spremljevalni organizmi (mikorizne glive), ki omogočajo gozdnemu drevju uspevanje v različnih tleh. Kljub že nekaj desetletnem pomanjkanju interesa in nepoznavanju pomena gozdnega semenarstva in drevesničarstva, le-to ob hitrih podnebnih spremembah v svetu ponovno pridobiva na pomenu. Ob sanaciji posledic žledoloma leta 2014 lahko pričakujemo, da bo naravna obnova gozda zaradi neugodnih ekoloških razmer in zaradi prevelikih populacij divjadi otežena. Na določenem delu prizadetih gozdov bo gotovo nujna rastiščno pogojena in optimalno časovno dimenzionirana obnova s sadnjo in setvijo z rastišču prilagojenim gozdnim reprodukcijskim materialom velike genetske pestrosti. Slednja bo preko ohranjanja prilagoditvenega potenciala bodočih generacij gozdov na pogoje spreminjajočega se okolja omogočila njihovo trajnost Pomanjkanje interesa in nepoznavanje pomena gozdnega semenarstva in drevesničarstva je prispevalo k trenutno zaskrbljujočem stanju poslovanja pomembnih dobaviteljev GRM v Sloveniji, ter krčenju financiranja gozdnega semenarstva in drevesničarstva za potrebe obnove slovenskih gozdov. Sočasno se v zadnjih letih pojavljajo težnje velikih evropskih drevesnic in semenarjev po centralizaciji sistema sledenja izvora gozdnega reprodukcijskega materiala v državah Evropske Unije. Poseben poudarek projekta bo na pripravi strokovnih izhodišč in predlogih za možne rešitve v primeru povečanih potreb za zagotavljanje GRM za potrebe sanacij velikih ujm. Zaradi aktualnosti predlagane teme je potek projekta pripravljen fazno, kjer bo v prvi fazi (v prvem obdobju izvajanja projekta) pripravljen predlog rešitev glede zagotavljanja GRM za potrebe sanacije žledoloma v letošnji zimi. Cilji predlaganega projekta so razvojni in neposredno uporabni v praksi: i. pripraviti strokovna in organizacijska izhodišča za zagotavljanje gozdnega genskega materiala za potrebe sanacij velikih ujm, s poudarkom na posledicah žledu 2014; ii. analizira

V okviru predlaganega projekta bomo prispevali k razvoju znanosti preko razvoja sistema monitoringa genetske pestrosti - razvoja kazalnikov ter njihovega ovrednotenja K razvoju stroke bomo prispevali predvsem z: -razvojem metodologije osnovanja genetske plantaže, ki bo služila kot model za kasnejša prizadevanja pri morebitnem osnovanju semenskih plantaž za ostale drevesne vrste -izdelavo registra plus dreves za divjo češnjo -kritičnim pregledom trenutne razmejitev provenienčnih območij in višinskih pasov in po potrebi prilagoditvijo najnovejšim spoznanjem o vplivu klimatskih sprememb na spreminjanje rastiščnih pogojev -pripravo osnove za morebiten prenos gozdnega reprodukcijskega materiala na podlagi predvidenih srednjeročnih in dolgoročnih klimatskih sprememb -pripravo pregleda možnega razvoja vzgoje kontejnarskih in mikoriziranih sadik -pregledom pogostosti in jakosti obroda različnih drevesnih vrst v Sloveniji -pripravljen bo pregled genetske pestrosti do sedaj analiziranih GSO

Z načrtovanimi aktivnostmi, rezultati in prenosom znanj bomo prispevali k: -večjem gospodarskem pomenu bodočih gozdov (lesnih in nelesnih gozdnih proizvodov in storitev) -dvigu pomena trenutno močno podcenjene panoge v gozdarstvu - gozdnega semenarstva in drevesničarstva -gospodarskem pomenu in vrednotenju posedovanja gozdnih semenskih objektov za lastnike gozdov. Vzpostavljeno bo tudi sodelovanje s potencialnimi izvajalci pri zasnovanju semenske plantaže ter lastniki zemljišča, na katerem bo zasnovana.