Vzpostavitev sistema vzdrževalne selekcije in pridelave semenskega materiala sort kmetijskih rastlin za sonaravne oblike kmetovanja

Številni avtorji in raziskovalci s področja biodiverzitete opozarjajo, da ima biodiverziteta ključno vlogo pri vzdrževanju zdravega in trajnostnega ekosistema, ki naj bi trajnostno služil neprestanemu naraščanju števila prebivalstva in je eden od predpogojev za pojav genske evolucije, saj se le tako določena vrsta lahko prilagaja nenadnim okoljskim spremembam. Zaradi povečanja genske erozije se zmanjšuje evolucijska adaptabilnost ter s tem pogoji za nadaljno adaptabilnost, kar vodi do izginotja določenih vrst, sort ali genotipov/genov. Zato je ohranjanje biotske raznovrstnosti tako med vrstami kot znotraj vrst (genetska raznovrstnost) eden od ključnih dejavnikov za doseganje trajnostne rabe kmetijskega prostora in tal. Z uporabo gensko različnih sort se tako lažje prilagajamo zelo različnim biotskim in abiotskim dejavnikom oz. stresom, ki vladajo v okolju.   Ker je biodiverziteta zelo kompleksen problem, sestavljen iz več področij, tudi s področja genske variabilnosti in genskih virov, lahko k temu prispevamo tudi z ohranjanjem rastlinskega genskega materiala. Žal pa vse bolj intenzivna uporaba visokoselekcioniranih kultivarjev v kmetijski pridelavi vodi k vedno večji izgubi genetske variabilnosti v kmetijstvu ter izgubi nekaterih domačih sort, ki so za določena območja ali namen uporabe neprecenljivega pomena. Po nekaterih podatkih iz literature so nekatere domače populacije koruze že toliko skrižane z novejšimi hibridi, da se pridelovalci teh sort tega niti ne zavedajo in te svoje, že precej skrižane sorte, smatrajo kot svoje originalne domače sorte.   Ohranjanja in pomena domačih sort, predvsem populacij slovenske koruze, se je zavedal že prof. Mikuž, ki je v začetku 50-ih let s takratno ekipo žlahtniteljev na Biotehniški fakulteti začel z zbiranjem domačih slovenskih populacij koruze. Glavni namen je bil zavarovati ter ohraniti te populacije koruze tipa trdink pred skrižanjem s tujimi hibridi, predvsem ameriškimi poznimi in manj kakovostnimi zobankami, ki so se začele hitro širiti tudi po Sloveniji. Večina tega materiala se še danes hrani v genski banki koruze na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete, katere vzdrževalec je vodja predlaganega projekta. Poleg genske banke koruze, ki hrani okrog 600 različnih genotipov, predvsem domače koruze in je ena od najstarejših in najobsežnejših genskih bank v Sloveniji, vzdržujemo še obsežno gensko banko ajde in pšenice ter drugih žit oz. poljščin (rž, ječmen, oves, proso in lan), ki se vzdržujejo v zbirki ajde in pšenice (vzdrževalec dr. Luthar Zlata). V zadnjih letih je vedno večje povpraševanje po večjih količinah semena tudi domačih sort in populacij, ki jih hranimo v genskih bankah, vendar pa sredstva, ki so v okviru Nacionalnega programa »Slovenska rastlinska genska banka« namenjena za genske banke na Biotehniški fakulteti zadostujejo samo za vzdrževanje, ohranjanje in obnavljanje že obstoječega materiala v genski banki. Zato se kaže potreba po pridelavi večjih količin semena domačih sort, ki ga po načinih, kot ga obnavljamo za potrebe genske banke, praktično ni mogoče pridelati.   Z namenom ohranjanja genskih virov je Evropska komisija sprejela Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Na podlagi 29. člena predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz EKSRP za obdobje 2014-2020 lahko država članica v okviru ukrepa kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih plačil zagotovi tudi podporo za ohranjanje rastlinskih genskih virov v kmetijstvu, ki se nanaša na ohranjanje avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin v pridelavi. Na podlagi te Uredbe in z namenom ohranjanja domačih sort kmetijskih rastlin je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) pripravilo Seznam avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin (seznam AOhr) v okviru Kmetijsko o okoljskega programa (KOP), ki se izvaja že vse od leta 2007. Iz tega je razvidno, da pristojne inštitucije

Tema predlaganega projekta je v direktni povezavi med znanostjo in stroko, saj vključuje pomen genske erozije, ki se kaže v zmanjšanju genske variabilnosti kmetijskih rastlin oz. direktno v izgubi določenih genotipov v praksi. S pravilno, v praksi vsaj osnovno vzdrževalno selekcijo še razširjenih domačih sort, lahko znatno zmanjšamo upadanje genske variabilnosti, saj vzdržujemo originalne domače sorte. Principi in metode pravilne vzdrževalne selekcije bodo kmetijskim pridelovalcem neposredno prikazani in jo bodo lahko potem sami izvajali.   S hranjenjem domačih sort v genskih bakah in po potrebi uvajanje le-teh v širšo pridelavo se genetska variabilnost ne le zmanjšuje, ampak celo poveča.

V projektu je predviden tudi vpis novih sort na seznam AOhr sort. Ves semenski material, ki se trži, mora biti v skladu s semenarsko zakonodajo. Čeprav je Biotehniška fakulteta registrirana za pridelavo in trženje semenskega blaga, gredo večje količine semena, vsaj pri koruzi v prodajo posredno preko trgovskih organizacij, kot sta Agrosaat d.o.o. in Semenarna Ljubljana d.d. V zadnjih letih smo uspešno tržili oba hibrida koruze, ki sta na seznamu AOhr sort, manjše količine direktno pridelovalcem, večje pa preko omenjenih trgovskih organizacij, kar ima neposredni pomen za gospodarstvo.   Ker so v projekt zajete vse najpomembnejše poljščine v Sloveniji, bo v programu KOP rešen problem kolobarja za pridelovalce sort, ki so na seznamu AOhr sort, kar bi vplivalo tudi na gospodarstvo teh kmetij.