Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Molekulski mehanizmi uravnavanja celičnih procesov v povezavi z nekaterimi boleznimi pri človeku

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.05.00  Naravoslovje  Biokemija in molekularna biologija   
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   

Koda Veda Področje
P004  Naravoslovno-matematične vede  Biokemija, presnova 

Koda Veda Področje
1.06  Naravoslovne vede  Biologija 
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Organizacije (2) , Raziskovalci (41)
0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  29474  dr. Maja Anko  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2014 - 2015  38 
2.  16130  dr. Aljoša Bavec  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014 - 2017  145 
3.  08777  dr. Bronislava Črešnar  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  98 
4.  11711  dr. Vita Dolžan  Biokemija in molekularna biologija  Vodja  2014 - 2017  812 
5.  26236  David Fatur    Tehnični sodelavec  2014 - 2017 
6.  30767  dr. Jana Ferdin  Naravoslovje  Raziskovalec  2014 - 2017  53 
7.  32515  Nevenka Flis Šlibar    Tehnični sodelavec  2017 
8.  19129  dr. Marko Goličnik  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014 - 2017  154 
9.  33110  dr. Katja Goričar  Onkologija  Raziskovalec  2014 - 2017  320 
10.  50849  Matej Goričar    Tehnični sodelavec  2017 
11.  35361  dr. Katarina Gros  Nevrobiologija  Tehnični sodelavec  2016 - 2017  140 
12.  29240  dr. Neli Hevir  Farmacija  Raziskovalec  2014 - 2015  62 
13.  35356  dr. Barbara Jenko Bizjan  Medicina  Mladi raziskovalec  2014 - 2016  91 
14.  28395  dr. Matej Kastelic  Psihiatrija  Raziskovalec  2014 - 2015  35 
15.  34355  dr. Anja Kejžar  Naravoslovje  Tehnični sodelavec  2014 - 2015  20 
16.  17883  Nevenka Klenovšek Špat    Tehnični sodelavec  2014 - 2016 
17.  37494  dr. Tamara Knific  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2014 - 2017  48 
18.  31947  dr. Tilen Konte  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2014 - 2017  34 
19.  38540  Špela Kos    Tehnični sodelavec  2016 - 2017 
20.  24392  dr. Katja Kristan  Farmacija  Raziskovalec  2014 - 2017  97 
21.  11699  dr. Tea Lanišnik Rižner  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2014 - 2017  627 
22.  24288  dr. Metka Lenassi  Naravoslovje  Raziskovalec  2014 - 2017  223 
23.  17884  Klavdija Makovec    Tehnični sodelavec  2014 - 2017 
24.  07085  dr. Tomaž Makovec  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2014 - 2017  50 
25.  18845  Milena Marušič    Tehnični sodelavec  2014 - 2016 
26.  38391  dr. Renata Pavlič  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2016 - 2017  47 
27.  06777  dr. Ana Plemenitaš  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2014 - 2017  381 
28.  38239  dr. Sara Redenšek Trampuž  Farmacija  Mladi raziskovalec  2015 - 2017  63 
29.  34259  dr. Maša Sinreih  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  95 
30.  25593  dr. Tina Šmuc  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2014 - 2015  57 
31.  07086  Savica Soldat    Tehnični sodelavec  2014 - 2017 
32.  03723  dr. Jurij Stojan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014 - 2017  277 
33.  34402  dr. Nuša Trošt  Reprodukcija človeka  Mladi raziskovalec  2014 - 2015  11 
34.  16114  dr. Katja Vouk  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  80 
35.  04350  dr. Matjaž Zorko  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014 - 2016  190 
0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  36374  dr. Jerneja Čremožnik Zupančič  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2014 - 2017  71 
2.  05935  dr. Nina Gunde-Cimerman  Biotehnologija  Raziskovalec  2014 - 2017  1.304 
3.  34327  dr. Sašo Jančič  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2014 - 2015  20 
4.  18510  dr. Martina Turk  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2014 - 2017  202 
5.  32061  dr. Janja Zajc Žunič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2015  187 
6.  16103  dr. Polona Zalar  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2015 - 2017  483 
Povzetek
Molekularni mehanizmi, ki so vpleteni v regulacijo celičnih procesov so ključni za vzdrževanje homeostaze, obrambo pred okoljskimi ali endogenimi stresorji in popravo poškodb. Za bolšje razumevanje molekularnih mehanizmov, ki uravnavajo celične procese v zdravju in bolezni, bomo osnovne raziskave na izoliranih encimih, modelnih organizmih, celičnih linijah in človeških tkivih nadgradili z aplikativnimi raziskavami in kliničnimi študijami. Translacijski cilj našega programa je najti nove potencialne diagnostične in prognostične označevalce, opredeliti in raziskati nove tarče zdravljenja in farmakogenetske označevalce odgovora na zdravljenje za osebno medicino. Izolirani in plazemski encimi predstavljajo potencialne nove tarče zdravljenja. Razvili bomo metode za visoko zmogljivo presejanje inhibitorjev holinesteraz (AChE in BChE) na očiščenih rekombinantnih encimih in na neočiščenih encimih  v serumih zdravih preiskovancev in bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Preučevali bomo tudi eksogene in endogene dostavne sisteme. Dostavni peptidi (cell penetrating peptides, CPP) omogočajo vnos  različnih molekul tovora (zdravila, peptidi, siRNA) v celice. Da bi razvili CPP z manj stranskimi učinki, bomo preučevali interakcije CPP iz družine pepfect z modeli membran v odvisnosti od zgradbe membran in dostavljenega tovora (siRNA). Eksosomi predstavljajo edinstven endogeni sistem za dostavo beljakovin, lipidov in miRNA, zelo pa so tudi preučevani kot označevalci različnih bolezni. Preverili bomo, ali bi lahko bili eksosomi in miRNA v vzorcih likvorja in serumov klinično pomemben označevalec encefalopatije pri AIDSu oziroma nevrodegeneracije pri Alzheimerjevi bolezni. Evkariontske organizme izolirane iz slanih habitatov: H. werneckii (ekstremno prilagodljiva), W. ichthyophaga (obligatorni halofil) in A. pullulans (zmerno halotoleranten), bomo preučevali kot model za študij signalnih poti prilagajanja na slanostni stres.  Pred kratkim smo določili genome  teh organizmov. Te informacije bomo uporabili za identifikacijo komponent signalnih poti. Primerjalne študije obstoječih genomov, funkcijske študije sevov z izničenimi geni in razvoj ustreznih matematičnih modelov, bodo omogočile boljši vpogled v regulatorne mreže in prilagoditvene strategije teh organizmov v stresnih razmerah. Rak endometrija in endometrioza sta povezana z motnjami v metabolizmu in delovanju estrogenov in progesterona. Te procese bomo preučevali s ciljem, preveriti in identificirati potencialne nove tarče za razvoj zdravil in nove biokemijske označevalce primerne za zgodnjo diagnostiko. Farmakogenetske študije revmatoidnega artritisa,  akutne limfoblastne levkemije pri otrocih in malignega mezotelioma pri odraslih bomo nadgradili z razvojem ustreznih klinično-farmakogenetskih modelov, ki jih bomo preverili v prospektivnih študijah in na neodvisnih skupinah bolnikov, za najbolj značilne pa bomo predlagali klinično uporabne algoritme, ki bodo omogočili translacijo v klinično prakso.
Pomen za razvoj znanosti
Program nadaljuje raziskave na področjih, kjer so naši rezulati že imeli veliko znanstveno odmevnost, ta področja pa nadgrajuje z uporabo sodobnih metodologij za reševanje aktualnih znanstvenih tem, kar bo omogočilo boljše razumevanje molekularnih procesov v zdravju in bolezni. Izboljšane metode kinetičnih analiz in določanja inhibitornih konstant encimskih reakcij bodo imele pomemben vpliv v toksikologiji, pa tudi klinični praksi. Študije dostavnih peptidov so že privedle do uspešnega patenta. Eksosomi in miRNA predstavljajo izjemno orodje za preučevanje komunikacije med celicami in uravnavanja molekularnih procesov, povezani pa so tudi s številnimi boleznimi. Z raziskavami na področju genomike, transkriptomike, proteomike in farmakogenomike bomo prispevali k boljšemu razumevanju osnovnih mehanizmov, vpletenih v molekularne in celične procese na več ravneh. Pred kratkim smo v sodelovanju z več raziskovalnimi skupinami in ustanovami pridobili prve genome modelnih organizov H. werneckii, A. pullulans in W. Ichthyophaga,  naša raziskava pa je prva, ki bo te podatke o genomih / transkriptomih uporabila za primerjalno analizo poti prenosa signalov pri odgovoru na stres. Prvi bomo tudi pripravili halofilne glive z izničenimi geni. Raziskave hormonsko odvisnih bolezni in raka bodo prispevala nova znanja na področju molekularne endokrinologije, zlasti glede novih mehanizmov delovanja steroidnih hormonov, in omogočila identifikacijo novih tarč zdravljenja in ne-invazivnih označevalcev za zgodnjo diagnostiko  in individualizirano zdravljenje. Pri teh raziskavah sodelujemo z vodilnimi skupinami na področju molekularne endokrinologije hormonsko odvisnih bolezni, lahko prenesli tudi v naše laboratorije. Na področju raziskav bioloških označevalcev in farmakogenetike bodo naši rezultati doprinesli k razvoju osebne medicine. Predstavljajo pa tudi temeljni kamen za morebitno ustanovitev univerzitetnega spin-off podjetja, ki lahko ponudi nove zaposlitvene priložnosti slovenskim podoktorskim raziskovalcem. Usmeritev naših raziskav bo tako prispevala k boljšemu razumevanju osnovnih molekularnih procesov, k prepoznavanju novih tarč za nove pristope k zdravljenju, pa tudi molekularnih diagnostičnih in prognostičnih označevalcev, ki bodo prispevali k razvoju osebne medicine. Poleg visoke znanstvene produktivnosti na enoto FTE, o kvaliteti raziskovalne dejavnosti priča tudi podatek, da je v programski skupini kar 7 rednih profesorjev  in veliko število dokončanih doktorskih, magisterskih in diplomskih nalog , ter šest patentnih prijav, ki izhajajo iz različnih raziskovalnih področjih v zadnjih petih letih. To kaže, da ima nadaljevanje naših raziskav dober potencial, da privede do izvirnih in pomembnih znanstvenih ugotovitev.
Pomen za razvoj Slovenije
Med raziskovalci programske skupine je kar 7 rednih profesorjev, kar kaže na njihove izjemne dosežke tako na področju znanstvene ustvarjalnosti, kot tudi pri pedagoškem in strokovnem delu. So nosilci več temeljnih in izbirnih predmetov s področja biokemije in molekularne biologije na dodiplomskem in podiplomskem študiju, v zadnjih 5 letih pa so bili mentorji 18 doktoratom, somentorji 6 doktoratom in mentorji 3 magisterijev. Upoštevajoč dejstvo, da na Medicinski fakulteti ni diplom, 28 mentorstev in 17 somentorstev pri diplomskih delih kaže, da so naši učitelji vpeti tudi v pouk na drugih fakultetah. S tem pomembno vplivajo tako na razvoj izobraževanja na Univerzi v Ljubljani, kot tudi na razvoj področja biokemije in molekularne biologije v Sloveniji. Z vidika polne pedagoške obremenjenosti pa raziskovalci programske skupine dosegajo nadpovprečne rezultate na enoto FTE. Poleg razvoja visokega šolstva ima program velik vpliv na prepoznavnost Slovenije. Preučevani halofilni organizmi so bili prvič izolirani v Sečoveljskih solinah, zato slovenski raziskovalci na tem področju dosegajo izjemno mednarodno prepoznavnost, kar je zelo pomembno za promocijo Slovenije. Izsledki raziskav celotnih genomov in/ali transkriptomov teh organizmov bodo nedvomno vodili v nove patentne prijave in lahko imajo tudi velik pomen za gospodarstvo, saj so organizmi z izboljšano toleranco na sol zanimivi za bioremediacijo, biotehnologijo in agronomijo. Naš program ima tudi velik potencial za napredek zdravstva, saj pomemben del programa predstavlja translacija temeljnih raziskav v reševanje aktualnih kliničnih problemov.  S kliničnimi raziskavami na področju hormonskih motenj, raka in revmatoidnega artritisa smo že identificirali nove potencialne diagnostične in prognostične označevalce, nove tarče za zdravljenje in farmakogenetske označevalce odgovora na zdravljenje. Naše raziskave podprte z replikacijskimi in multicentričnimi študijami, bodo tako omogočile prehod iz dosedanjega načina zdravljenja, ki je temeljilo na značilnosti celotne populacije bolnikov, v prediktivno, preventivno in personalizirano zdravljenje. Translacija našega raziskovalnega dela v klinično prakso ima zato tudi velik družbeno-ekonomski vpliv, saj učinkovitejše zdravljenje pomeni velik prihranek za zdravstvo, boljša pa je tudi kvaliteta življenja bolnikov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, 2016, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno