Telerehabiltiacija

V večini evropskih držav ocenjujejo razširjenost invalidnosti na približno 10 %. S staranjem prebivalstva se raven dviguje. Breme invalidnosti uspešno rešuje rehabilitacija, ki se mora začeti takoj ob nastanku okvar in se končati z uspešno vrnitvijo v domače okolje. V Sloveniji številni pacienti niso deležni ustrezne rehabilitacije. Primerno sodobno rešitev predstavlja telerehabilitacija, ki je eno izmed hitro razvijajočih se področij telemedicine. Njen namen je z uporabo sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) vzpostaviti storitve rehabilitacije, ki jih pacient izvaja doma. Na dolgi rok omogoča telerehabilitacija večjo učinkovitost in skrajšanje časa trajanja rehabilitacije, ki je sicer omejena s financiranjem zdravstvenega sistema. Pri predlaganem projektu se bomo omejili na telerehabilitacijo pacientov po preboleli možganski kapi in po amputaciji spodnjega uda. Pri prvih nas bo zanimala možnost nadaljevanja ustreznih terapij po odpustu iz rehabilitacijske ustanove doma, pri drugih pa priprava na program rehabilitacije pred sprejemom na program celostne rehabilitacije. V večini razvitih dežel je možganska kap najpogostejši vzrok zmanjšane zmožnosti. Za najbolj ugodno funkcionalno okrevanje je potrebna rehabilitacija, ki mora biti dolgotrajna, intenzivna, voditi in izvajati jo mora multidisciplinaren rehabilitacijski tim zdravstvenih strokovnjakov. V razvitih državah število ljudi z amputacijo spodnjega uda narašča. Po amputaciji morajo pacienti med odpustom iz splošne bolnišnice in sprejemom na rehabilitacijo doma oblikovati (povijati) krn in izvajati ustrezne vaje. Do sprejema lahko mine tudi dva meseca, v vmesnem času nimajo nobene kontrole. Pri tem pride do včasih težko popravljive škode, saj mišice atrofirajo, krn pa lahko spremeni obliko. S primerno pripravo doma (oblikovanje krna, vaje) lahko končni izid rehabilitacije izboljšamo. Naš cilj je znanstveno dokazati, da je implementacija telerehabilitacije v Sloveniji realna, da so jo pacienti pripravljeni izvajati ter da so izidi rehabilitacije z dodatno uporabo telerehabilitacije boljši in vidni že v krajšem obdobju. Naš cilj je tudi, da obstoječe tehnologije združimo, nadgradimo in uporabimo v nove namene, to je v hitrejši in boljši rehabilitaciji ter s tem hitrejši vrnitvi osebe v domače in kasneje delovno okolje. V projekt bomo vključili bolnike po preboleli možganski kapi, ki bodo na prvi rehabilitacijski obravnavi na URI – Soča, ter bolnike po amputaciji spodnjega uda pred sprejemom na prvo rehabilitacijsko obravnavo. Naključno jih bomo razdelili v dve skupini – skupino, ki bo imela dodatno telerehabilitacijo, in kontrolno skupino, kjer bo rehabilitacija potekala po obstoječih smernicah in klinični praksi. Izide rehabilitacije bomo preverjali z veljavnimi merilnimi instrumenti. V I. fazi projekta bomo preverili možnost uporabe pametnih telefonov z vgrajenim pospeškometrom in kamero za spremljanje izvajanja različnih aktivnosti. V II. fazi bomo uvedli inovativen pristop za izvajanje individualnih programov telerehabilitacije - ob podpori in spremljanju napredka na daljavo. V ta namen bomo posneli multimedijske vsebine, ki naj bi jih pacienti izvajali doma. V III. fazi projekta bodo pacienti skupine, ki bo imela telerehabilitacijo, za čas telerehabilitacije opremljeni tudi s pametnimi telefoni, ki jih bodo dnevno nosili. Namensko razvita programska oprema (razvita v prvem delu projekta) bo omogočala dejansko sledenje gibanja pacienta, kategorizirala aktivnosti gibanja (kdaj dejansko vzorec gibanja ustreza izvajanju predpisanih vaj). Pričakujemo, da bomo ugotovili boljši izid rehabilitacije pri pacientih s  telerehabilitacijo. To bo osnova za predlaganje in pospešitev prehoda obstoječega zdravstvenega sistema v naprednejšega, ki bi s podporo sodobnih tehnologij v večji meri izpolnjeval potrebe starajoče se populacije in izboljšal kakovost življenja, hkrati pa zmanjševal zdravstvene stroške.

Kakovost obstoječih dokazov o učinkovitosti in koristnosti telerehabilitacije pri bolnikih po preboleli možganski kapi in po amputaciji spodnjega uda je bila v času začetka projekta nizka in je še vedno nizka za bolnike po amputaciji spodnjega uda. Dokazano učinkovite metode pa so nujne za kakovosten in učinkovit sistem zdravstvenega varstva. S projektom smo pridobili dodatna znanja o koristnosti uporabe telerehabilitacije pri obeh skupinah bolnikov in minimalno vplivali na kakovost dokazov. Rešitev, ki smo jo ponudili za paciente po amputaciji spodnjega uda je prva tovrstna in je požela veliko zanimanja svetovne javnosti. Začeli smo se dogovarjati tudi za vlaganje evropskega projekta, kjer bi naše delo nadaljevali.

Rezultati tega raziskovalnega projekta so pomembni za vse udeležence in zainteresirane za proces rehabilitacije: za paciente, zdravstvene strokovnjake, plačnike zdravstvenih storitev, sistem zdravstvenega varstva ter industrijo s področja telerehabilitacijskih storitev. Rezultati so osnova za spremembo procesa rehabilitacije. Ker v Sloveniji nimamo mreže za fizikalno in rehabilitacijsko medicino in rehabilitacijo, smo s projektom prikazali možnost kako izboljšati dostopnost rehabilitacije, zato je bo lahko deležno več ljudi, ne glede na oddaljenost od terciarnega rehabilitacijskega centra. Rehabilitacija poteka bolj kontinuirano in se lahko nadaljuje tudi po odpustu iz rehabilitacijske ustanove. Ker telerehabilitacijo vodijo izkušeni strokovnjaki terciarne ravni, so vključene osebe deležne najboljše možne rehabilitacije. Pokazali smo, da so tovrstne storitve izvedljive in učinkovite. Končni rezultat so večja samostojnost in kakovost življenja vključenih oseb ter manjše obremenitve njihovih skrbnikov. Glavni pomen za razvoj Slovenije je torej večja dostopnost rehabilitacije na najvišjem nivoju, boljše funkcioniranje in manjša obremenjenost svojcev.