Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Štiritočkovna dinamična hoja ob uporabi FES

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.06.00  Tehnika  Sistemi in kibernetika   

Koda Veda Področje
T115  Tehnološke vede  Medicinska tehnologija 
Ključne besede
hoja, analiza, sinteza, kinematika, dinamika, stabilnost, energijska učinkovitost, hitrost, biomehanika, modeliranje, FES, rehabilitacija, poškodba hrbtenjače
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Organizacije (2) , Raziskovalci (13)
1538  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  02813  dr. Tadej Bajd  Sistemi in kibernetika  Vodja  1996 - 2001  838 
2.  12660  dr. Roman Kamnik  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  1999 - 2001  318 
3.  11705  dr. Tomaž Karčnik  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  1999 - 2001  77 
4.  19222  dr. Jernej Kuželički  Električne naprave  Raziskovalec  1996 - 2001  30 
5.  18182  dr. Matjaž Mihelj  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  1996 - 2001  348 
6.  07134  dr. Marko Munih  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  1996 - 2001  739 
7.  19227  dr. Matija Ponikvar  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  1996 - 2001  25 
8.  17130  Janez Šega    Raziskovalec  1996 - 2001  28 
0309  Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  07895  Helena Benko    Raziskovalec  1998 - 2001  153 
2.  07902  Pavla Obreza    Raziskovalec  1996 - 2001  115 
3.  12978  mag. Rajmond Šavrin  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  171 
4.  07913  Tatjana Škorjanc  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  42 
5.  03175  dr. Martin Štefančič  Nevrobiologija  Raziskovalec  1996 - 2001  266 
Povzetek
Uporaba funkcionalne električne stimulacije (FES) se je izkazala kot učinkovit terapevtski in ortotični pripomoček pri osebah s poškodbo hrbtenjače. Te označujemo kot paraplegične osebe v primeru, da je lezija popolna, oziroma kot paraparetične osebe, če je lezija le delna. Znatnemu delu teh ljudi moremo prav s pomočjo električne stimulacije delno povrniti izgubljene motorične funkcije, nekaterim od njih pa ob uporabi bergel ali hodulje celo hojo. Seveda je FES hoja s hotenim krmiljenjem bistveno slabša v primerjavi s hojo zdravega človeka. Glavne med seboj povezane hibe s stališča biomehanike so: počasna hoja, energijska neučinkovitost, nezadostna potisna sila ob odrivu nog in uporaba bergel, ki edina omogoča pokončno držo. Posamezne slabosti je sicer možno zmanjšati z izboljšano FES tehnologijo, kot je npr. večje število kanalov ali pa z individualno prilagoditvijo stimulacijskih vzorcev pri večkanalni stimulaciji. Vseeno pa obstaja velika razlika med FES in zdravo hojo. Biomehansko gledano imamo v obeh primerih enako strukturo, toda način hoje se bistveno razlikuje. Hojo s pomočjo bergel moremo obravnavati kot štirinožno hojo, ker bolnik uporablja roke z berglami kot sprednji par nog. Za štirinožno hojo pa veljajo povsem druga opažanja predvsem glede stabilnosti, ki jo definiramo kot odpornost proti prevrnitvi. Glavna hipoteza raziskave je, da je eden izmed načinov, kako FES hojo narediti hitrejšo, pretvorba sedanjega statično in kinematično stabilnega režima hoje v kinematično in/ali dinamično nestabilen tip hoje. Primarni cilj pa ostaja povečati hitrost hoje. Smisel izboljšave hoje s pomočjo bergel je v tem, da imajo hodeči sistem poleg drugih prednosti predvsem večjo mobilnost v primerjavi s kolesnimi sistemi. Bolnik se z berglami lahko povzpne po stopnicah, medtem ko to z vozičkom ni možno. Stranski efekt bi lahko bila tudi izboljšana energijska učinkovitost hoje.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno