Modeli rastlinske pridelave na območjih degradiranega okolja

Po površini kmetijske zemlje v uporabi na prebivalca z 880m2 Slovenija zaostaja za EU in za splošno ugotovljenimi priporočili za samooskrbo (2000m2/prebivalca). Manjšanje razpoložljivih površin, primernih za pridelavo hrane, nas sili v iskanje novih rešitev, kot je uporaba degradiranih območij. Potrebno je preučiti uporabo dodatnih kmetijskih zemljišč, ki bo omogočala pridelavo rastlin, primernih za: a - človeško ali živalsko prehrano, b – surovine za industrijske namene (vlaknine za tekstil, izolacijske materiale, gradbene materiale itn.), c – energetske namene. Cilj projekta je pripraviti modele za ohranitev in nadaljnji razvoj rastlinske proizvodnje na območjih degradiranega okolja; obvarovati, kar je še ostalo kmetijske zemlje in z aktivno zemljiško politiko dobiti nove kmetijske površine, kamor bi lahko spadala tudi degradirana območja in pripraviti smernice uporabe različno degradiranih zemljišč. Nalogo bomo izvajali na osnovi ekspertnega znanja, tuje in domače literature ter poznavanjem degradiranega okolja v Sloveniji. V projektu bomo degradirana območja ustrezno kategorizirati glede na vrsto in stopnjo degradacije (fizična, kemijska, biološka, …) in pripravili scenarije (modele) možne pretvorbe v kmetijsko rabo z različnimi ukrepi (od tehničnih do kmetijsko tehnoloških) za različen namen. V okviru projekta bomo: analizirali stanje okolja v Sloveniji; -kategorizirali degradiranost okolja; -pripravili pregled zakonodaje in izdelali kriterije za vrednotenje degradiranih območij;  -definirali nadaljnjo uporabo biomase z degradiranih površin -izdelali modele za degradirana območja in -izvedli testiranje modelov.

- Izdelana je analiza stanja in kategorizacija degradiranega okolja v Sloveniji - Izdelan je pregled zakonodaje in kriteriji za vrednostenje degradiranih površin - Definirane so tehnologije za obdelavo tal in nadaljnje uporabe biomase z degradiranih površin - Razviti so modeli za določanje energetske učinkovitosti in ekonomičnosti pri izkoriščanju poljščin za ekoremediacijo zemljišč, ki so onesnažena s težkimi kovinami.

Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja 2007-2013 temelji na načelih trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri. Prednostne naloge so zbrane v okviru treh osi in sicer a) konkurenčnost agroživilstva in gozdarstva, b) ohranjanje kulturne krajine in varovanje okolja in c) izboljšanje kakovosti življenja v podeželskih območjih in spodbujanje diverzifikacije gospodarstva. Uporaba degradiranih površin za kmetijstvo omogoča pozitivne učinke v okvirju vseh treh omenjenih osi. Poleg tega naše raziskave, ki smo jih opravili na področju DS3 (Definiranje nadaljnje uporabe biomase z degradiranih površin) omogočajo odločilni korak v smeri nizko cenovnega, masovno izvedljivega ter javnosti sprejemljivega načina uporabe degradiranih kmetijskih in drugih zemljišč. Ustvarja se tudi pozitivno javno mnenje, da znanstvena sfera temeljito skrbi za zmanjševanje onesnaževanja okolja.